Za selitev iz mesta bodo dobili plačilo države

0

Japonska se že nekaj časa spopada z upadom prebivalstva v regijah zunaj prestolnice, v kateri trenutno živi 35 milijonov ljudi. Z namenom zmanjšanja gostote prebivalstva v Tokiu in olajšanja pritiska na razne javne storitve v mestu je japonska vlada na dan prišla z zanimivo strategijo.

Demografski trendi na Japonskem

Japonsko podeželje se je znašlo v zaskrbljujoči situaciji; CNN poroča, da naj bi do leta 2040 kar 900 vasem in majhnim mestom grozilo izumrtje.

Razlog za to je po eni strani nizka rodnost; napovedano je, da bo do leta 2065 število japonskega prebivalstva padlo iz 125 na 88 milijonov, kar pomeni 30 % upad.

Vendar nizka stopnja natalitete konec koncev sploh ni tako zelo presenetljiva, če pomislimo na visoke stroške življenja, omejen prostor in primanjkljaj podpore za varstvo otrok. To se kot problem pokaže predvsem v Tokiu, ki ima najnižjo rodnost izmed vseh 47 prefektur na Japonskem.

Po drugi strani pa je za nizko število prebivalstva na podeželjih krivo dejstvo, da vedno več mladih migrira v urbana središča, kjer je veliko več priložnosti za delo. Po podatkih CNN v velikih mestih živi kar 93 % japonske populacije.

Foto: Kanenori on pixabay

Strategija plačevanja družinam

Da bi zaustavili prenatrpanost v prestolnici in spodbudili rast prebivalstva v drugih regijah, se je japonska vlada odločila plačati družinam, da se preselijo izven širšega območja Tokia.

Strategija ni nova, je pa znesek precej višji. Pred tem so tri leta ponujali 300 tisoč jenov, ki jih je v letu 2021 prejelo 1184 družin, v letu 2019, ko se je projekt začel, pa zgolj 71, kot poroča The Guardian.

Nova količina obljubljenih sredstev je več kot trikrat višja in znaša milijon jenov na otroka (kar je približno 7500 evrov).

Polovico denarja naj bi izplačala vlada, drugo polovico pa lokalna občina, v katero se družina preseli.

Seveda ponudba ni brezpogojna; za prejetje denarja mora družina v novem domu živeti vsaj 5 let, ali pa sredstva vrniti. Prav tako je zahtevano, da je zaposlen vsaj en član gospodinjstva oz. da namerava odpreti podjetje.

Za sodelovanje v projektu se je prijavilo približno 80 % vseh občin, torej okoli 1300, razpis pa bo začel delovati aprila letos.

pedestrians, people, busy
Foto: B_Me iz Pixabay

Kam dati vse ljudi?

Manjša mesta in vasi aktivno poudarjajo prednosti in čare ruralnega življenja, vse od nezapolnjenih institucij varstva otrok pa do večje razpoložljivosti primernih moških za partnerstvo.

Prostora je dovolj, da sprejmejo velike količine ljudi, ki bi se želele priseliti. Leta 2015 je vlada sprejela zakon, ki kaznuje tiste, ki se odselijo v mesta in za sabo pustijo prazno hišo. S tem je želela doseči predvsem to, da bi lastniki ali porušili ali obnovili svoje stare domove, vendar strategija ni bila najbolj uspešna. Prazna zemljišča so namreč tako visoko obdavčena, da se lastnikom cenovno bolj splača pustiti prazno hišo za seboj, kar je rezultiralo v ogromni količini praznih nepremičnin.

Nekatere občine so zato začele oddajati prazne hiše brezplačno, ali pa nudijo finančno pomoč pri obnovi le-teh. Kakorkoli, jasno je, da iskanje prostora za življenje za družine, ki se odločijo preseliti na podeželje, nikakor ne bo problem.

Kako bo Slovenija skrbela za vojna grobišča?

0

Minister za obrambo Marjan Šarec je 19. decembra 2022 ob 8:37 podpisal Program varstva vojnih grobišč za leto 2023. Dokument je začel veljati naslednji dan, Šarec pa je izvrševanje programa zaupal Upravi Republike Slovenije za vojaško dediščino.

Proračun Republike Slovenije za leto 2023 za varstvo vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč določajo sredstva v višini 1.728.218,00 EUR. Program varstva vojnih grobišč je razdeljen v tri točke: odkrivanje in označevanje prikritih vojnih grobišč, urejanje vojnih grobišč in spominskih obeležij ter grobišča, spominska obeležja in kostnice.

Odkrivanje in označevanje prikritih vojnih grobišč

Več kot polovica namenjenih sredstev bo namenjena odkrivanju, označevanju, prekopom in urejanju grobišč. Pod prvo točko programa preberemo: »sredstva [se] zagotovijo za izvedbo potrjevanj, sondiranj in ureditev prikritih vojnih grobišč, za dokončanje prekopa in pokop posmrtnih ostankov iz prikritega vojnega grobišča Macesnova gorica, postavitev spomenikov na prikritih vojnih grobiščih, redno vzdrževanje prikritih vojnih grobišč in ureditev prezračevanja in električne napeljave na vojnem grobišču Barbara rov v Hudi Jami ter za stroške delovanja Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.«

Macesnova gorica in Barbara rov sta najbolj znani Slovenski vojni grobišči. Še posebej je v medijih odmevala zgodba Macesnove gorice. Arheologi so v lanskem letu tam našli več kot 3200 okostij žrtev povojnih pobojev. Izkazalo se je, da so bili večinoma Slovenci, kar se sklepa po križih Marije Pomagaj z Brezij. Pozneje so poskušali posmrtne ostanke prenesti na Žale, vendar se je Janković temu uprl, češ da ni prostora.

jama
Macesnova gorica Foto: on STA

Zdaj je v proračunu namenjenih 270.000 EUR za dokončanje prekopa posmrtnih ostankov iz prikritega vojnega grobišča Macesnova gorica in dodatnih 5000 EUR za najem začasne kostnice za shranitev ostankov.

Urejanje vojnih grobišč in spominskih obeležij

Slabih 600.000 EUR je namenjenih urejanju vojnih grobišč in spominskih obeležij. Iz tega naslova »se krijejo stroški evidentiranja, upravljanja in urejanja vojnih grobišč, in sicer redno vzdrževanje vojnih grobišč v Sloveniji in tujini, stroški komemorativnih slovesnosti, električna energija, najemnine, zavarovanja, varovanje, priprava dokumentacije in projektov za obnovo Kostnice 1. svetovne vojne na ljubljanskih Žalah ter obnovo vojnega grobišča in spominskega parka Kampor na Rabu. Iz istega vira se na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije, št. 30301-2/2020/2 z dne 23. 12. 2020 sofinancira projekt »Pot miru v Posočju«.«

Poleg vzdrževanja domačih vojnih grobišč, Slovenija namerava ohranjati tudi grobišča Slovencev v zamejstvu. Po mednarodnih zakonih je za grobišča v tujih državah odgovorno konzularno predstavništvo v dotični državi, matična država pa grobišča ureja na lastne stroške. Tako je 200.000 EUR namenjenih obnovi in ureditvi grobišča na Rabu.

Grobišča, spominska obeležja in kostnice

Najmanjši proračun predvideva tretja točka. Pod njo je zapisano le: »Iz navedene proračunske postavke se krijejo stroški večjih investicijskih posegov za zagotovitev varstva vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč.«

Tretjo točko si morda lahko razlagamo kot nekakšno nepisano rezervo oziroma sredstva za morebitne težave. Popravila po vremenskih ujmah ali odkupi parcel za prihodnja vojna grobišča, ki bi jih našli.

Stranka SDS priporoča: »Zdravstvo naj se rešuje v parlamentu, ne pa na ulici«

0

V stranki SDS menijo, da se zdravstvena reforma oziroma problemi v zdravstvenem sistemu ne rešujejo na ulici, kot naj bi to mislila koalicija, ampak v parlamentu.

Priporočila poslanske skupine SDS

Poslanska skupina je predlagala določena priporočila, ki jih naj sprejme Državni zbor:

  1. Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da nemudoma predlaga spremembo Zakona o javnem naročanju, s katero se ponovno uvede sistem referenčnih cen na področju nabave medicinskega materiala in tako cene medicinskega materiala v Sloveniji približa primerljivim cenam v drugih državah Evropske unije. Tako pridobljena sredstva naj se sistemsko usmerjajo v odpravo plačnih nesorazmerij v zdravstvu in odpravi čakalnih vrst.
  2. Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da v roku 30 dni v sodelovanju s stanovskimi in sindikalnimi organizacijami s področja zdravstva pripravi in predlaga nov plačni sistem v zdravstvu. Istočasno naj vlada pripravi tudi predlog za odpravo plačnih nesorazmerij v vseh ostalih delih javnega sektorja ter prične pogajanja za nov plačni sistem s tistimi deli storitvenega dela javnega sektorja, ki predstavljajo zaokroženo celoto in ki si želijo bodisi poseben plačni sistem, bodisi poseben steber znotraj dosedanjega okvirja.
  3. Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da v sodelovanju z vsemi parlamentarnimi strankami, strokovnimi, stanovskimi in drugimi interesnimi organizacijami zdravstva in združenj pacientov v roku 30 dni pripravi zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu, s katerim naj se:
    – Začasno aktivira vse razpoložljive rezerve v vseh delih zdravstvenega sistema in dodatna sredstva za čimprejšnjo zagotovitev zdravstvenega varstva vsem, ki plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje;
    – Opredeli program za sistemsko vračanje slovenskih zdravstvenih delavcev (zdravnikov in medicinskih sester), ki so zaradi neurejenih razmer v zdravstvu in neustreznega vrednotenja njihovega dela odšli za kruhom v druge poklice ali v tujino.

Pridi, občuti, zasij na 26. Škisovi tržnici

0

Po lanski rekordni 25. Škisovi tržnici se bo letos postavljalo nove rekorde 11. 5. 2023 na največji prireditvi za mlade na prostem v Sloveniji. Znan pa je tudi že slogan letošnje Škisove tržnice, ki bo v znamenju rumene in roza barve, in sicer Pridi, občuti, zasij.

11. maj bo dan za raj, 11. maj bo dan za Škisovo tržnico!

Škisova tržnica ni zgolj doživetje, ampak je občutek. Občutek, ko si obkrožen s prijatelji, na odru pa poje tvoj najljubši izvajalec. Je trenutek, ko se počutiš vsemogočno, edinstveno in kar žariš od sreče. Zato pridi, občuti in zasij. Rumena in roza barva, ki bosta obarvali 26. Škisovo tržnico, simbolizirata mladost, razigranost in prijateljstvo.

Tudi letos vas bo na Škisovi tržnici pričakalo pestro dnevno dogajanje in nasmejani študentje z lokalnimi specialitetami z vseh koncev Slovenije. Zvečer pa bo Škisova tržnica postala prostor norih doživetji, kjer se bodo mladi lahko še zadnjič, pred prihajajočimi izpitnimi obveznostmi, s prijatelji sprostili ob zvokih največjih imen slovenske glasbene scene.

Oder na Škisovi tržnici
Foto: on Zveza študentskih klubov Slovenije

Škisova tržnica je tradicionalna prireditev, ki jo organizira Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) skupaj s študentskimi klubi, mladinskimi organizacijami in študenti. Prepletanje slovenske in mednarodne kulture in kulinarike obiskovalcu ponuja nepozabno doživetje skozi ves dan, zvečer pa se Škisova tržnica spremeni v prostor odlične glasbe in nepozabnih doživetij.

Rezervirajte 11. maj., dan, ki bo edinstven, nepozaben in sijoč. Saj kot pravi »stari rek«, »Če nisi bil na Škisovi tržnici, nisi pravi študent!«

Top 5 idej za predizpitno potovanje

0

Pred začetkom izpitnega obdobja je čas za kratke pobege v tuje države. Dolga, intenzivna potovanja lahko prihraniš za po koncu izpitov; za mentalno pripravo na obdobje učenja priporočamo sproščujoče počitnice, da si nabereš moči, ali pa weekend getaway, namenjen norim zabavam, da le-te za en mesec spraviš ven iz svojega sistema.

Za navdih je tu torej seznam 5 predizpitnih potovanj.

Berlin, Nemčija

Začnimo z eno od prestolnic podzemnih zabav.

Berlin si je ta naziv prislužil z razlogom – nočno življenje v mestu je po mnenju mnogih eno izmed boljših v Evropi in njegove zabave so znane po tem, da potiskajo marsikatere meje. V njem najdeš svetovno znane klube, ki so pomagali oblikovati techno kulturo. V kombinaciji z relativno poceni pijačami in dolgimi odpiralnimi časom klubov in barov je to idealna lokacija za se izživeti pred začetkom izpitov.

Poleg tega nudi še raznoliko sceno glasbe v živo za najrazličnejše okuse in, zahvaljujoč svoji bogati zgodovini, tudi izjemne muzeje (kjer študenti večinoma dobijo popuste).

Ima tudi veliko zelenih površin, primernih za piknike – čeprav te raje rezerviraj za poletje, ker se temperature pozimi gibljejo okoli ničle.

Brandenburg gate of Berlin, Germany
Foto: Noppasin iz iStock

Lanzarote, Španija

Če je tvoj cilj pobegniti mrazu, so Kanarski otoki idealni zate; povprečna temperatura v januarju je tu namreč približno 21 stopinj Celzija, s čimer prevzamejo naziv najtoplejšega kraja v Evropi.

Otoku se včasih reče evropski Havaji; kmalu ti bo jasno, zakaj.

Popoln je za sproščanje ob slikovitih, ne preveč obljudenih plažah, najdejo se pa tudi plaže z belim in črnim peskom. Hkrati ne dopušča prostora za dolgčas, saj ponuja mnogo aktivnosti; ima vse pogoje za surfanje, potapljanje in jadranje; je namreč eden izmed bolj vetrovnih Kanarskih otokov.

Zaradi vulkanov in polj lave njegovo pokrajino občasno primerjajo tudi z Marsom.

Skratka, res je takšna destinacija, na katero se splača potovati vsaj enkrat v življenju.

Landscape with unique Lago Verde and black sands at El Golfo beach, Lanzarote, Canary islands, Spain
Foto: Balate Dorin iz iStock

Sao Miguel, Portugalska

Naslednji predlog je zopet otok, tokrat eden od Azorov. Čeprav imajo Azorski otoki nekaj podobnosti s Kanarskimi – vulkanski nastanek, lokacija v Atlantiku, izjemne plaže – imajo vseeno svoje posebnosti.

Sao Miguel ima veliko več zelenja in slapov, njegova pokrajina pa je odlična tudi za treking.

Zahvaljujoč svojemu vulkanskemu nastanku ima na voljo tudi tople grelce, kjer se lahko namakaš sredi čudovite narave. Če imaš srečo pa lahko v morju tudi opazuješ kite in delfine.

Costal path with Hydrangeas, Sao Miguel, Azores, Portugal
Foto: font83 iz iStock

Budimpešta, Madžarska

Naslednja na seznamu je naša soseda Madžarska. Njena prestolnica je iz Slovenije zelo lahko dostopna – vlak iz Ljubljane do Budimpešte in nazaj stane zgolj 30 €.

Budimpešta že leta privablja študente zaradi sproščenega vzdušja, nizkih cen in zelo raznolikega nočnega življenja. Ima mnogo nenavadnih pubov, ki temeljijo na izvirnih konceptih in kjer v vsakem trenutku najdeš mlade iz vseh mogočih držav. Slovi tudi po eklektičnih barih v ruševinah in vintage trgovinah.

Seveda ne smemo pozabiti na znane termalne kopeli, zaradi katerih v mesto prihajajo ljudje iz celega sveta.

Budapest, Hungary - The main tower of the famous Fisherman's Bastion (Halaszbastya) from above with Parliament building and River Danube at background on a sunny morning
Foto: ZoltanGabor iz iStock

Amsterdam, Nizozemska

Vreme je pozimi na Nizozemskem res nekoliko neugodno, ampak liberalni etos Amsterdama pritegne marsikoga ne glede na to.

Velik del privlačnosti Amsterdama je to, da se vedno nekaj dogaja; poleg festivalov, glasbe v živo in tržnic so tu vedno še galerije, muzeji, okrožje rdečih luči in coffeeshopi, po katerih je menda najbolj znan.

Amsterdam je tudi kulinarična Meka; kar se hrane tiče, bo vsakdo našel nekaj za svoj okus, saj je na voljo vse od ulične hrane do bolj prefinjenih restavracij.

Channel in Amsterdam Netherlands houses river Amstel landmark old european city spring landscape.
Foto: Yasonya iz iStock

5 najbolj priljubljenih okusov vroče čokolade

Pri vroči čokoladi je na voljo kar nekaj različnih okusov, od klasičnih, kot sta temna in bela, do bolj nenavadnih, kot sta lešnik in kokos. Si se kdaj vprašal, kateri okusi vroče čokolade so najbolj priljubljeni? Je med njimi tudi tvoj najljubši okus? Odgovore izveš v nadaljevanju.

Nutela

Ali koga preseneti, da je na prvem mestu okus Nutele? Ta sladek namaz iz lešnikov in čokolade kraljuje po vsem svetu, zato ni čudnega, da je prisoten tudi v vroči čokoladi. Najbolj priljubljen okus vroče čokolade je tako sladka čokolada s pridihom lešnikov.

Poprova meta

Ljubitelji metinega čaja vedo, kako čudovit občutek je, ko naredijo požirek vročega čaja, ki jih nato pohladi v želodcu. Ista logika je uporabljena pri vroči čokoladi. Dodatek poprove mete popestri sladkobo in pričara svežino poletja.

peppermint, medicinal plant, medicinal herbs
Foto: congerdesign iz Pixabay

Slana karamela

V zadnjih letih je slana karamela pridobila na priljubljenosti, saj dodatek soli nevtralizira sladkobo karamele, kombinacija pa zagotavlja prav nepozaben okus. Trendovska slana karamela je priljubljena tudi pri nas, kjer jo lahko najdeš v najrazličnejših sladicah in napitkih.

Pomaranča

Je še kaj boljšega od kombinacije čokolade in pomaranče? Le malo okusov se lahko kosa s to klasično simfonijo okusov. Nič čudnega, da jo najdemo v piškotih, tortah, bonbonih in seveda tudi v vroči čokoladi.

Arašidovo maslo

Za priljubljenost arašidovega masla se lahko zahvalimo Američanom, vendar je ta okus močno prisoten tudi na našem trgu. Vroča čokolada z okusom oziroma dodatkom arašidovega masla je sicer manj pogosta, vendar je samo še vprašanje časa, kdaj bo tudi ta okus postal klasika v naših kavarnah.

board, bread, brown
Foto: Shutterbug75 iz Pixabay

Najboljšo vročo čokolado pri nas najdeš pri Chocomarju

Najboljša slovenska vroča čokolada Chocomar se ponaša z izjemno enostavno pripravo, končni rezultat pa je gosta vroča čokolada kot v tvoji najljubši kavarni. Celotno ponudbo vročih čokolad najdeš na spletni strani Chocomarja, slediš pa lahko tudi njihovemu Facebook profilu. Vse okuse najdeš v Mercatorjevih in Tuševih Cash&Carry, kjer lahko kupuješ tudi kot fizična oseba!

Literarni natečaj 2023: Objavljen razpis za promocijo slovenskega jezika

0

Ministrstvo za kulturo je objavilo razpis za promocijo slovenskega jezika v letu 2023. Natančneje gre za Javni razpis za (so)financiranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji v letu 2023.

Razpis za promocijo slovenskega jezika

Namen razpisa je promocija slovenskega jezika s spodbujanjem besedilnih spretnosti in bralne pismenosti uporabnikov in uporabnic slovenskega jezika, ozaveščanje o pomenu in vlogi slovenščine v javnem življenju ter spodbujanje uporabe jezikovnih portalov in spletnih portalov, ki razvijajo bralno pismenost.

Rok za prijavo je 13. februar 2023.

Izbrani in sofinancirani bodo projekti, kot so večmedijski projekti, prireditve, tekmovanja, natečaji in druge oblike jezikovnega ustvarjanja, svetovanja, usposabljanja, izobraževanja in raziskovanja, ki vključujejo eno ali več navedenih vsebin.

  • promoviranje slovenščine z razvijanjem jezikovne zmožnosti, krepitvijo zavesti o jeziku in jezikovnih pravicah ter vključevanjem informacij in komunikacije v slovenščini v tistih okoljih in situacijah, kjer ni prisotna ali ni ustrezno prisotna;
  • spodbujanje uporabe jezikovnih portalov in portalov, ki krepijo jezikovno zmožnost in vključujejo vsebine iz prve alineje pri uporabnikih in uporabnicah slovenščine;
  • izpopolnjevanje jezikovne zmožnosti v slovenščini in izboljšanje bralne pismenosti tudi pri uporabnikih in uporabnicah slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih.
Creative design. Businessman falling surrounded by many moths symbolizing diversity of opinions. Right to speak, making correct choice. Concept of business, career, communiation, cooperation
Foto: Anton Vierietin iz iStock

Cilji javnega razpisa so:

  • izboljšane jezikovne zmožnosti uporabnic in uporabnikov slovenščine,
  • boljša bralna pismenost v povezavi z jezikovno zmožnostjo,
  • izboljšane besedilne spretnosti ter zmožnost sporočanja in sporazumevanja pri uporabnicah in uporabnikih slovenščine,
  • množična in ozaveščena raba jezikovnih portalov.

Prednost pri izbiri in sofinanciranju bodo imeli projekti, ki bodo uporabnike in uporabnice slovenščine aktivno vključevali v projektne dejavnosti. V skladu z merili o ocenjevanju bodo ti projekti prejeli višje število točk.

Dodatne informacije najdeš v objavi Javnega razpisa za (so)financiranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji v letu 2023.

Kdaj je bilo odkrito prvo rakavo obolenje?

0

Rak je bolezen, ki je z ljudmi morda že od vsega začetka, dolgo preden smo sploh imeli ime zanjo ali vedeli, kaj točno je. Zaradi zelo raznolikih vzrokov in oblik je dolgo časa begala zdravnike – razumevanje obolenja je posledica dolge zgodovine znanstvenih prebojev, enako pa velja tudi za zdravljenje in preprečitev le-tega.

Prvi dokazi in zapisi

Nekateri izmed najstarejših dokazov o raku so bili najdeni med fosiliziranimi kostnimi tumorji, v človeških mumijah v starem Egiptu ter v nekaterih manuskriptih.

Eden od teh manuskriptov, ki vsebuje opis bolezni, ki jo danes poznamo kot rak (čeprav takrat še ni imela tega imena) je bil najden v Egiptu iz časa približno 3000 let pr. n. št. v Papirusu Edwina Smitha. Besedila seveda ni napisal Smith; po njem se imenuje zgolj zato, ker ga je on kupil v 19. stoletju.

Omenjeni papirus je najstarejši znan učbenik o travmatološki kirurgiji. V njem je opisanih 8 primerov tumorjev ali razjed, ki so jih odstranili z izjemno vročim instrumentom. V besedilu je omenjeno, da za bolezen ni zdravljenja.

Razvoj têrmina

Kdaj se je torej razvila sodobna beseda rak, če v času prvih opisov le-tega še ni obstajala?

Njen izvor lahko najdemo pri očetu medicine – Hipokratu. Za bolezen je uporabil naziv carcinos – v grščini se beseda nanaša na žival raka. Verjetno je bila uporabljena zaradi širjenja obolenja na način, ki je podoben obliki raka.

Kasneje je bila iz grščine prevedena v latinsko besedo za raka – cancer, ki se je v angleškem jeziku obdržala do danes.

crab
Foto: ulrikebohr570 on pixabay

Razumevanje vzrokov

Zgoraj omenjeni Hipokrat je bil med drugim revolucionaren tudi zaradi dejstva, da je eden izmed prvih učil o tem, da imajo bolezni največkrat naraven vzrok. To je bilo v času, ko so skoraj vsi za bolezni, tudi za raka, krivili bogove. Tukaj pa se je njegov doprinos k (pravilnemu) razumevanju raka tudi končal; verjel je, da ga povzroča presežek črnega žolča v telesu.

Tudi kasnejše teorije o vzrokih niso bile preveč blizu resnici. Do 20. let 20. stoletja je namreč veljalo, da raka povzročajo telesne poškodbe. Pred tem so bili nekateri strokovnjaki prepričani, da je rak nalezljiv. Do te ugotovitve so prišli zaradi izkušenj z rakom dojk pri članicah istega gospodinjstva.

Cancer patient and perfusion drip concept cancer treatment
Foto: CIPhotos iz iStock

Danes vemo, da rak sam po sebi ni nalezljiv – nalezljivi pa so nekateri virusi, bakterije in paraziti, ki lahko povečajo tveganje za razvoj bolezni.

Prelomni dogodek v razumevanju vzrokov raka je bil v odkritju natančne kemične strukture molekule DNK v 50. letih. Do takrat so znanstveniki že vedeli, da obolenje lahko povzročijo razne kemikalije, sevanje in virusi, ter da je včasih tudi podedovano. Ampak s povečanjem znanja o DNK in genih so ugotovili, da je ključen vzrok prav v poškodbah molekule oz. v uvajanju novih zaporedij DNK s strani virusov.

S tem znanjem so lahko celo določili natančno mesto poškodbe na specifičnem genu.

Zgodnji razvoj onkologije

Ampak vse to znanje bi bilo neuporabno brez raznoraznih mejnikov v zgodovini kirurgije. Obdukcije – posmrtni pregledi telesa za ugotovitev vzroka smrti in obsega bolezni – so postavile temelje za onkologijo (kar je strokovno ime za vedo o tumorjih).

Razvoj anestezije je omogočil razcvet kirurgije in kmalu za tem so se razvile klasične operacije raka.

Uporaba mikroskopa je prav tako veliko doprinesla k znanstveni onkologiji; z njim so namreč lahko preučevali obolela tkiva in postavili natančno diagnozo. Hkrati so patologi lahko tudi obvestili kirurga, ali je operacija povsem odstranila rakave celice.

Hubble odkril svetlobni duh, ki se med galaksijami razteza daleč v preteklost

0

V velikanskih kopicah stotin ali tisočih galaksij neštete zvezde kot izgubljene duše tavajo med galaksijami in oddajajo prividno svetlobno meglico. Te zvezde niso gravitacijsko vezane na nobeno galaksijo v zvezdni kopici.

Kako so se zvezde sploh razpršile po zvezdni kopici?

Astronomi se sprašujejo, kako so se zvezde sploh razpršile po kopici? Več konkurenčnih teorij vključuje možnost, da so bile zvezde iztrgane iz galaksij v kopici, da so bile razmetane po združitvi galaksij ali da so bile prisotne na začetku formiranja kopice pred mnogimi milijardami let.

Nedavna infrardeča raziskava Nasinega vesoljskega teleskopa Hubble, ki je iskala tako imenovano svetlobo znotraj kopice, je vnesla novo luč v to skrivnost. Nova Hubblova opazovanja kažejo, da te zvezde tavajo naokoli že milijarde let in niso produkt novejše dinamične dejavnosti znotraj jate galaksij, ki bi jih izločila iz običajnih galaksij.

Raziskava je vključevala 10 galaktičnih kopic, oddaljenih skoraj 10 milijard svetlobnih let. Te meritve morajo biti opravljene iz vesolja, saj je šibka svetloba znotraj kopice 10.000-krat šibkejša od nočnega neba, ki ga vidimo s tal.

The Soul Nebula (IC 1848, Sh2-199)) is the large hydrogen, sulfur and oxygen gas cloud in the constellation of Cassiopeia. The nebula is 7,500 light years away from Earth. Amateur image, total exposure time 57 hours (15 minutes subframes of hydrogen, oxygene and sulfur, HST palette image).
Foto: dzika_mrowka iz iStock

Delež svetlobe znotraj kopice glede na celotno svetlobo v kopici ostaja konstanten

Raziskava razkriva, da delež svetlobe znotraj kopice glede na celotno svetlobo v kopici ostaja konstanten, če pogledamo milijarde let nazaj v preteklost. »To pomeni, da so bile te zvezde brez doma že v zgodnjih fazah nastajanja kopice,« je povedal James Jee z univerze Yonsei v Seulu v Južni Koreji.

Zvezde se lahko razpršijo zunaj svojega galaktičnega rojstnega kraja, ko se galaksija med kroženjem okoli središča kopice premika skozi plinasto snov v prostoru med galaksijami. Pri tem se zaradi upora plin in prah iztisneta iz galaksije. Vendar Jee na podlagi nove Hubblove raziskave izključuje ta mehanizem kot glavni vzrok za nastajanje zvezd znotraj kopice. To pa zato, ker bi se delež svetlobe v notranjosti kopice sčasoma povečal do sedanjega stanja, če bi bil glavni dejavnik odrivanje. Vendar v novih Hubblovih podatkih, ki kažejo konstanten delež skozi milijarde let, temu ni tako.

Zakaj so postale brezdomke?

»Ne vemo natančno, zakaj so postale brezdomke. Trenutne teorije ne morejo pojasniti naših rezultatov, vendar so nekako nastajale v velikih količinah v zgodnjem vesolju,« je dejal Jee. »V zgodnjih letih nastajanja so bile galaksije morda precej majhne in so zaradi šibkejšega gravitacijskega prijema zlahka izločale zvezde.«

»Če bomo ugotovili izvor zvezd znotraj kopice, nam bo to pomagalo razumeti zgodovino sestavljanja celotne kopice galaksij, poleg tega pa lahko služijo kot vidni sledilci temne snovi, ki kopico obdaja,« je dejal Hyungjin Joo z univerze Yonsei, prvi avtor prispevka. Temna snov je nevidno ogrodje vesolja, ki drži skupaj galaksije in kopice galaksij.

Če bi tavajoče zvezde nastale v razmeroma nedavni igri pinballa med galaksijami, ne bi imele dovolj časa, da bi se razpršile po celotnem gravitacijskem polju kopice, zato ne bi sledile porazdelitvi temne snovi v kopici. Če pa so se zvezde rodile v zgodnjih letih kopice, so se v celoti razpršile po celotni kopici. To bi astronomom omogočilo, da s pomočjo teh zvezd začrtajo porazdelitev temne snovi po celotni kopici.

Spiral galaxy, illustration of Milky Way
Foto: alex-mit iz iStock

Tehnika dopolnjuje tradicionalno metodo kartiranja

Ta tehnika je nova in dopolnjuje tradicionalno metodo kartiranja temne snovi z merjenjem, kako celotna kopica zaradi pojava, imenovanega gravitacijska leča, popači svetlobo objektov iz ozadja.

Svetlobo znotraj kopice je leta 1951 v kopici galaksij Coma prvič zaznal Fritz Zwicky, ki je poročal, da je bilo eno od njegovih najzanimivejših odkritij opazovanje svetle, šibke medgalaktične snovi v kopici. Ker je kopica Coma, v kateri je vsaj 1000 galaksij, ena od Zemlji najbližjih kopic (330 milijonov svetlobnih let), je Zwicky svetlobo duha lahko zaznal celo s skromnim 18-palčnim teleskopom.

Možnost in občutljivost Nasinega vesoljskega teleskopa Jamesa Webba v bližnji infrardeči svetlobi bosta močno razširili iskanje zvezd znotraj kopice globlje v vesolju, zato naj bi pomagali razrešiti to skrivnost.

The Last of Us: Igra generacije, ki je postala serija

0

 

The Last of Us je ena najbolj priljubljenih videoiger v zgodovini. Post-apokaliptična zgodba, v kateri mora Joel poskrbeti za varnost mlade najstnice Ellie. Junija 2013 je bila težko pričakovana igra izdana za PlayStation 3 in hitro postala hit. Leto kasneje je zaživela še na konzoli številka štiri, Naughty Dog pa je bil takrat že potopljen v pohvalah in čestitkah. Neil Druckmann je ustvaril eno najbolj imerzivnih iger vseh časov, ki je leta 2020 prejela tudi nadaljevanje. Zdaj je tu še serija.

Uvertura v prispevek o igri The Last of Us

Sam spadam med zanimivo skupino ljudi, ko je govora o tej igri. Kot ljubitelj zombi filmov in knjig je bila The Last of Us ustvarjena zame. Z izjemo nekaj deset minut igralnega časa igre nikoli nisem imel, niti je nisem igral. Sem pa pogledal filmsko različico izsekov iz igre, ki so mi dali vedeti, da je to lahko mojstrovina, če se jo priredi prav. To bo odgovorila serija, a do tja še pridemo. Ob preskoku na leto 2023 sem si za božično darilo kupil The Last of Us: Remastered. Tu mi je na pomoč priskočil Konzolko, za kar se jim iskreno zahvaljujem.

Čas je bil, da se odstrani prah s konzole PS4, ki je do zdaj videla premalo iger (odsotnost časa je precej očitna, igre pa so svet, ki te ne izpusti iz rok). Igra je bila pripravljena, ker nove zombijade, ki jo pripravlja HBO ne gre ocenjevati brez dejanskega igranja temeljne videoigre.

Igra, ki je zaznamovala generacijo

The Last of Us je igra preživetja v apokaliptičnem svetu, napolnjenem z okuženimi ljudmi. Ti so se zaradi mutirane glive Glavatec (cordyceps), ki tudi v resnici obstaja, spremenili v okužene. Runners, stalkers, clickers in bloaters so bitja oziroma različni stadiji okužbe z glivo – širi tudi preko ugriza. Vsak izmed stadijev ima svoj način premikanja, zaznavanja in načina, kako jih je potrebno ubiti v igri.

Igra nas vrže v čas, tik pred izbruhom bolezni, kjer mora Joel s hčerko Sarah zbežati na varno. Pridruži se jima njegov brat Tommy in igra nam v večinskem igranem prizoru postreže z velikim šokom že na začetku. Preskočimo dvajset let, kjer srečamo Joela v karantenskem delu Bostona. Po kratkem uvodu in spoznavanju fizik igre in kontrol smo spet v kaciji. Joel in njegova partnerka Tess morata pretihotapiti punco Ellie na zahod Združenih držav Amerike. Po novem šoku smo v svetu, kjer skušata Joel in Ellie preživeti napade okuženih, vojske, kanibalističnih plemen in drugih ljudi, ki skušajo preživeti.

Joel in Ellie sta glavna lika v igri The Last of Us
Joel in Ellie sta glavna lika v igri The Last of Us Foto: on playstation

Razumevanje preživetja in njun odnos sta glavna aduta igre, pri kateri si med igranjem sploh ne želiš preskočiti delov, ki jih moraš samo opazovati. Brez dvoma je eden najbolj čustvenih izdelkov v svetu umetnosti – knjiga, film, igra. Skupaj z ambientom apokaliptičnega sveta, glasbeno podlago, dialogom in vse splošno napetostjo igre, je The Last of Us mojstrovina. Po toliko letih je o sami zgodbi že težko napisati kaj novega, saj jo poznajo že skoraj vsi. Zdaj jo bo zaradi serije spoznalo še več ljudi, kar je odlično. Ne glede na njen uspeh pa ostaja prvi del. O drugem delu igre ne govorimo. Vsaj ne še.

The Last of Us - Story Trailer

Serija The Last of Us stopa v (pre)velike čevlje

Po n-tih urah v decembru 2022 in januarju 2023 lahko z gotovostjo trdim, da HBO čaka težko delo in hkrati ena najlažjih nalog. Še preden sem igro v celoti odigral sem imel svoje pomisleke o seriji in vsem, kar gre lahko narobe. Preverimo lahko že samo aktualne Peninsula: Vlak za Busan 2, Vojska živih mrtvecev in Resident Evil, ki so močno spodrsnile, kljub čudoviti osnovi. Prav ti naslovi so del tega, zakaj je ustvarjalce čakala tako težka naloga. Tu so seveda še Prstani moči, ki so lep dokaz, kako hitro lahko uničiš razmerje z oboževalci. Vsekakor pa gre bolj za predelavo videoigre na filmski medij, kar je vedno težko in uspe le peščici. Nikakor ne gre za prekletstvo adaptacij videoiger temveč za nespoštovanje do izvornega materiala.

Serija The Last of Us prihaja na HBO Max
Serija The Last of Us prihaja na HBO Max Foto: on imdb

Ampak The Last of Us igra je drugačna. Resda je fantastična akcijska igra, ampak po toliko letih, sta lika oziroma so liki tisti, ki so ostali v spominu. Odnos Joela in Ellie je v ospredju in če to ne uspe ob predelavi, potem je serija v hudih škripcih. K sreči sta Pedro Pascal in Bella Ramsay igralca, ki to lahko predstavita, četudi sta oba precej oddaljena od tako imenovanih fan-castingov. Zgodba igre je tista, ki izkušnjo preživetja v apokaliptičnem svetu ponese na najvišjo raven. Na srečo sodelujeta ustvarjalca igre, kar je vedno super. Ali je res?

Tu je potrebno dodati, da je prvo igro z Druckmannom režiral tudi Bruce Starley, za katerega se je leta 2020 izkazalo, da je morda najbolj pomemben člen ustvarjalske ekipe. Takrat je namreč prispelo nadaljevanje igre, pri katerem ni sodeloval. Morda je to povezano s tem, da je šlo za igro, ki je najbolj razočarala, morda pač ni. Dejstvo je, da ni vedno nujno, da bo zgodba odlična z isto ekipo, ker se včasih Palpatine nekako pač vrne.

Bo serija sledila temu trendu ali bo ubrala varno pot preproste predelave? Če gre verjeti odzivu kritikov, bo izjemna – na ravni Černobila (sodeluje tudi Craig Mazin, ustvarjalec le te). Če pa gre verjeti nekaterim intervjujem z ustvarjalci, bi znalo biti nekaj težav. Tu gre verjetno za previdnost pred razočaranjem. The Last of Us je lahko izjemna serija. Če doseže prvo sezono The Walking Dead, potem bo to fenomalna. A to bo pokazala prva sezona, ki jo bo moč videti na HBO in HBO Max s 16. januarjem 2023.

Preberi naš prispevek Vse o seriji The Last of Us

The Last of Us | Official Trailer | Max