Dolgotrajna prekomerna teža lahko podvoji tveganje raka materničnega telesa

0

Že dlje časa je znano, da prekomerna teža in debelost povečujeta tveganje za razvoj raka materničnega telesa pri ženskah. Približno vsak tretji primer v Združenem kraljestvu je povezan s prekomerno težo. Raziskave kažejo, da naj bi ženske, ki imajo odvečne kilograme vse življenje, podvojile svoje tveganje za razvoj raka materničnega telesa.

Nova raziskava na Univerzi v Bristolu je s svojimi ugotovitvami napravila korak naprej pri razumevanju tveganj za razvoj bolezni. Odkrili so, da za vsakih dodatnih 5 enot ITM (indeksa telesne teže oziroma body mass index; BMI) tveganje za razvoj raka na endometriju maternice naraste za 88 odstotkov.

Povečanje tveganja za razvoj bolezni je višje, kot so znanstveniki domnevali pred tem. Nova odkritja namreč odražajo posledice dolgotrajne prekomerne teže, ne zgolj krajšega izseka v življenju posameznika. 5 enot ITM pa ravno predstavlja razliko med kategorijama prekomerne teže in debelosti.

Cilj podobnih raziskav v prihodnosti bo razumeti, zakaj je prekomerna teža oziroma debelost pomemben vzrok za razvoj rakavih obolenj. Prekomerna teža in debelost namreč povečujeta tveganje za kar 13 vrst raka, med njimi tudi za raka materničnega telesa. Potrebnih bo tudi več raziskav, s katerimi bodo znanstveniki skušali najti zdravila in terapije, ki bi zmanjšala tveganje za razvoj raka pri ljudeh s prekomerno težo. Zaenkrat nam ne ostane drugega, kot da z uravnoteženo prehrano in gibanjem skrbimo za zdravo telesno težo.

Last minute prvomajski izlet: Rim in njegovi skriti kotički

0

Prvomajske počitnice so nekaj, česar se veliko ljudi veseli celo leto in jih nestrpno pričakuje. Vreme je toplejše, covid ukrepi so večinoma bolj sproščeni, kresovanja v polnem teku. Podaljšan vikend lahko izkoristiš v prijetni družbi prijateljev na pikniku, če pa te že srbijo prsti in komaj čakaš, da pobegneš na lepše, imamo zate super idejo za last minute izlet.

razgled na rim
Foto: Mija Ivančič

Rim je prelep v vseh letnih časih, a pomlad, ko vse cveti, ko se v mesto vrnejo turisti in z njimi življenje in ko je toplo, a ne prevroče, je morda najboljši čas za obisk večnega mesta. Kolosej, Fontana Trevi, Španske stopnice, Vatikan … so vse znamenitosti, ki so zagotovo vredne ogleda in ki jih najdeš v vsakem vodiču, a če bi rad Rim spoznal podrobneje in doživel njegov utrip, si obuj udobne superge in se sprehodi po skritih kotičkih večnega mesta.

Giardino degli aranci

… ali po slovensko vrt pomarančevcev je park, ki morda ponuja enega najlepših razgledov na mesto. V parku se skoraj vedno najde kakšen ulični glasbenik, ki naredi vzdušje še lepše. Pro tip: park obišči za čas sončnega zahoda, ne bo ti žal.

trastevere stopnice
Foto: Mija Ivančič

Trastevere in Porta Portese

Trastevere je stara rimska četrt, ki je znana predvsem po dobrih restavracijah in pestrem nočnem življenju. A zaradi tega vedno polna turistov, ki čakajo v vrstah pred restavracijo. A če zaviješ le nekaj uličic stran od glavne, se lahko izgubiš v ozkih »vicolih« in odkriješ lokalni bar ali skrito oštarijo.

Prav tako je nujen nedeljski obisk bolšjega trga na Porta Portese! Če imaš žilico za vintage kose, lahko tam najdeš marsikaj unikatnega po res nizkih cenah.

bolšji trg
Foto: Mija Ivančič

Parco regionale dell'Appia Antica

Park je največji mestni par v Evropi in je zagotovo vreden obiska. Park meji na avrelijanov zid, po katerem se lahko sprehodiš, če pa ti ni do tega, lahko zgolj uživaš v senci pinj in v dobri družbi.

Passeggiata del gelsomino

Panoramska pot, ki nudi neverjeten pogled na Vatikan, te zagotovo ne bo razočarala. Na sončen dan boš lahko senco poiskal v zavetju cvetlic.

Pomlad je tu, z njo v paketu pa so prišle tudi alergije!

0

Žal pomlad poleg vse svežine, barv in vonjav prinaša še cvetni prah. Daljši dnevi, sonce, preživljanje prostega časa zunaj – tako smo se jih veselili, zdaj pa obupano pogledujemo v nebo in čakamo na pomladno ploho, ki bo sprala iz ozračja ves cvetni prah. Umaknemo se v stanovanje, a nadloga se kar nadaljuje. Za marsikoga bo tako več tednov, za koga več mesecev, marsikdo pa je alergičen na pršice in prah nasplošno, zato se s tem sooča dnevno.

Niste sami, a rešitev je precej preprosta

Ocenjujejo, da se danes sooča z alergijami, povezanimi z dihali, med 20 in 30 odstotkov ljudi. Astmatiki, atopiki, najstniki in nosečnice so še občutljivejša skupina, ki se jim te težave pojavljajo pogosteje. Največkrat so simptomi izcedek iz nosu, srbečica, kihanje, srbenje nosu in žrela, zamašen nos, manj kakovosten spanec, glavobol, solzenje ali izsušenost oči, rdečica ipd. Čeprav so povečini te alergije precej nenevarne, pa nedvomno vplivajo na kvaliteto našega življenja, a dobra novica je, da si lahko pomagamo tudi sami. Predlagamo vam, da pospravite preproge in prte, plišaste igračke pa pogosto osvežujete v pralnem stroju. Ko se vrnete s sprehoda, se preoblecite, pogosteje perite lase, stanovanje zračite v jutranjih in večernih urah, ko je koncentracija cvetnega prahu manjša, pogosteje menjajte posteljnino, in seveda redno sesajte.

Namesto na sprehod, sesalec v roke?

Ne, nikar! Vaš prosti čas in počitek sta še kako pomembna, zaslužite si ju in najbrž v službi ne sanjate, kako boste doma takoj poprijeli za sesalec. Vseeno pa je tako prijetno priti v čist dom, kajne? Sploh, če veste, da to pomeni tudi manj kihanja, smrkanja in srbečih oči. Rešitev je prav gotovo robotski sesalnik iRobot Roomba, ki bo namesto vas učinkovito obračunal s prahom. Robota lahko s pomočjo aplikacije iRobot HOME pošljete na delo, ko ste v službi – ta nasvet ni nadvse uporaben le, ker se s sesalnikom ne bosta ves čas izogibala drug drugemu, temveč tudi zato, ker se prah, ko ni nikogar doma poleže, zato ga bo Roomba ujela več. Vsi modeli iRobot Roomba imajo tristopenjski način čiščenja, kar pomeni, da se pod sesalnikom ustvari podtlak, krtači se vrtita druga proti drugi in motorček v košku za smeti ujame vso nesnago. V prvem tednu bo posesanega prahu veliko, nato pa se stanje normalizira in čistočo vašega doma bo zlahka vzdrževati.

Tudi alergeni v velikosti mikrona ostanejo v HEPA filtru

A samo sesanje vsekakor še ni vse – velik faktor je tudi filter, ki ga sesalnik uporablja. iRobot Roomba robotski sesalci imajo HEPA filtre, ki ujamejo 99 % vseh nečistoč. Pelod, prah, pršice, odmrla koža in ostale alergeni so tako ujete v zbirnem košku, zrak, ki se vrača v vaše prostore pa je temeljito prečiščen, saj filtri zadržijo tudi delce v velikosti mikrona.

Priporočamo vam, da filter enkrat tedensko očistite – posesate s klasičnim sesalcem in prebrišete z vlažno krpo ter ga dobro osušite. Na vsaka dva meseca je priporočljivo, da filter zamenjate z novim.

Robotski sesalnik iRobot Roomba je primeren za vse trde podlage – ploščice, laminat, vinil, parket in preproge. Vsi modeli vam bodo stanovanje posesali enako učinkovito, razlikujejo se predvsem v opremi, ki  jo nudijo poleg sesanja – boste izbrali sesalnik s samodejnim praznjenjem ali boste košek za smeti praznili ročno, boste robota poslali na delo iz službe ali s pritiskom na gumb, vam veliko pomeni, da ga lahko ciljno usmerite na območja, ki so bolj umazana, in mu odredite območja, kamor ne sme? Vse to je povsem vaša izbira, ki na spopadanje s prahom in čistočo vašega doma ne vpliva. Vsekakor pa imejte v mislih, da sesalnika ne kupujete vsako leto, temveč gre za naložbo, ki vam bo gotovo zvesto služila vsaj deset let. In vas vsaj za deset pomladno-poletnih sezon močno razbremenila simptomov nadležnih alergij.

Nova misija: do leta 2032 na Uran

0

Znanstveniki beležijo že več kot 4000 opaženih eksoplanetov. Ugotovili smo, da je povprečen planet tri- do štirikrat večji od Zemlje, kar je približno toliko kot najbolj zunanja planeta v našem osončju – Uran in Neptun. Z raziskovanjem naših daljnjih sosedov bi lahko veliko izvedeli o večini planetov izven našega osončja, pravi skupina uglednih znanstvenikov. Predlagajo, da se Nasine misije posvetijo raziskovanju Urana in izdelali so tudi načrt kako.

Nova misija

V letih 2031 in 2032 bi bila odlična priložnost za izstrelitev sonde proti Uranu. Takrat bodo telesa v našem osončju razporejena tako, da bi sonda lahko izvedla manever gravitacijske frače in skrajšala svojo pot do Urana na le 13 let. Ena sonda bi planet obletela, druga pa bi se spustila na njegovo površje. Sonda v orbiti bi raziskala tudi Uranove lune.

planeta
Primerjava Zemlje in Urana (vir: wiki)

Sedmi planet od Sonca

Uran kroži okoli sonca na povprečni razdalji 19AU (astronomskih enot), za en obhod pa potrebuje 84 let. Ker je devetnajstkrat bolj oddaljen od sonca kot Zemlja, so tudi temperature na njem temu primerne. Je ledeni planet, njegova atmosfera je pretežno iz helija in vodika, pod ledeno skorjo pa se verjetno nahaja ogromen ocean. Ima vsaj 13 obročev in mnogo lun. Tudi za te znanstveniki predvidevajo, da so ali ledeni ali oceanski svetovi.

prerez Urana
prerez Urana (vir: wiki)

Uran (in Neptun) je v osemdesetih na kratko obiskal Voyager 2, po tem pa se o njima ni veliko govorilo. Vseeno astronomi že leta opozarjajo na potencial raziskovanja ledenih svetov in morda se jim želja kmalu uresniči.

Misija bi rešila nekatere temeljne probleme naših teorij

Profesor Leigh Fletcher, ki je sodeloval pri predlogu, je povedal, da bi takšna raziskava pomagala izboljšati naše teorije o nastanku planetov. Zdajšnje se namreč velikokrat znajdejo v slepi ulici, ko poskušajo razložiti nastanek velikih planetov na robu osončja. Upoštevajoč dejstvo, da so taki planeti pravzaprav med pogostejšimi, bi moralo biti njihovo raziskovanje prioriteta.

Predlog so objavili v sklopu t. i. decadel survey, dokumenta, ki povzema pogled ameriške znanstvene srenje, kam naj se vesoljsko raziskovanje usmeri. Doktorica Robin Canup je povedala, da je bila to edina misija, ki je prejela oceno majhno-srednje tveganje. Računa, da bi se lahko financiranje začelo leta 2024, izstrel pa 7 let pozneje.

Kot smo videli v preteklosti, NASA vsaj okvirno sledi sprejetim predlogom. Podoben dokument iz leta 2011 je predvideval pridobitev vzorcev z Marsa, kar je odlično opravil rover Perseverance. Drugi cilj je bilo raziskovanje okolice Jupitra in čez dve leti bo v njegovo smer izstreljeno plovilo Europa Clipper.

sonda
Ilustracija sonde Europa Clipper nad Jupitrovo luno Evropa. V ozadju vidimo Jupiter (vir: NASA)

Trenutni predlog bodo znanstveniki predstavili še Evropski vesoljski agenciji v upanju za sodelovanje obeh agencij. NASA in ESA mnogokrat izvajata misije v navezi, niso pa vedno usklajeni glede njihovih prioritet in financiranja.

Kdo so letošnji nominiranci za Cankarjevo nagrado?

0

Naslovnica dela ŠkrbineLani je Cankarjevo nagrado prejel Gašper Kralj za roman Škrbine. Njegovo spretno vijuganje v času in prostoru je navdušilo žirijo, saj gre za zgodbo, ki povezuje Slovenijo in Katalonijo, skače pa tudi v Prago in na Dunaj.

Letošnji fokus žirije je po besedah Alenke Koron usmerjen v iskanje izvirnih in nekonvencionalnih del, ki so vsaka v svojem žanru tematsko razsežna in jih obravnavajo kot pomemben prispevek k slovenski literaturi. Pesniško in dramsko delo sta feministično obarvani, medtem ko se prozno posveča raziskovanju spomina na vojno.

Nina Dragičević – To telo, pokončno

Naslovnica dela To telo, pokončnoTo telo, pokončno je bila lanska prejemnica Jenkove nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Za Cankarjevo nagrado se poteguje s svojo neobičajno poezijo, ki po oceni Martine Potisk izstopa iz okvirov konvencionalnosti z liričnim lomljenjem, odlamljanjem dikcije in latentnim barvanjem govora s pomenljivimi predahi. Skozi žensko telo avtorica raziskuje položaj žensk v družbi.

Takoj ko rečemo, da je tema knjige telo, postane tema te knjige vse ostalo, vsa družba, ves svet. Telo kot točno določen pojav subjekta je namreč točno določen ravno skozi stik in razmerje s svetom, pa najsi gre za mikro vsakdanje dogodke ali strukturne postavitve sveta oziroma neke družbe. Telo ni samostojen objekt.

Simona Semenič – Tri igre za punce

Naslovnica dela Tri igre za punceTri igre za punce so tri dramska dela, ki obravnavajo žensko vprašanje. Prvo nosi naslov Ti si čudež in paralelizira zgodbe različnih žensk; mlade bolnice, zdravnice, medicinske sestre in delavk v klavnici. Drugo Ni to to se igra predvsem z metateatralnostjo, ki sicer ni nič novega, saj so z njo začeli že v popularnem gledališču baroka. Zadnja drama Lepe vide lepo gorijo pa obišče temo čarovnic in inkvizicije na blazen, hektičen in prevprašujoč način. Govorimo o zbirki idej, ki provocirajo naše možgane in nas silijo k razmisleku ter kritiki družbe. K redefiniranju ženske spolne vloge ter stereotipov, ki so ji pripisani. K iskanju ženskega glasu ali zgolj odpiranju prostora, kjer bo lahko slišan.

Dušan Šarotar ­– Zvezdna karta

Naslovnica dela Zvezdna kartaDušan Šarotar se je v svojem romanu lotil rekonstrukcije zgodbe judovskega trgovca Franja Schwarza in Rozike Hahn. Franjo preživi prisilno delo na Madžarskem, njegovo ženo in njunega sina pa dočaka žalosten konec v koncentracijskem taborišču. Njuno redkobesednost spremlja subjektivna pripoved polna senzoričnih spominov, vtisov in predmetov, ki soustvarjajo zgodbo. Avtorju jo pripoveduje služkinja Žalna ter ob tem slika podobo prekmurskih judov med drugo svetovno vojno. Ob tem gre poudariti, da delo ni »zgodovinska freska« takratnega časa, temveč »zgodba o dobrih ljudeh, ki jih ni več«. Te vrste naracije so se poslužili tudi mnogi drugi avtorji literature holokavsta, še posebno tisti, ki so zapisovali lastne zgodbe, da bi razbili statistiko in svojo zgodbo približali ljudem. V načinu pripovedi in igri spominov nas po drugi strani delo morda spominja na Makine-ov Francoski testament s svojo megleno plovbo med spomini in pomenljivimi tišinami.

Nominiranci so bili razglašeni sredi aprila, nagrajenec pa bo znan 8. maja. Nagrado podeljujejo Slovenski center Pen, SAZU, ZRC SAZU in Univerza v Ljubljani z Občino Vrhnika. Vredna bo predvidoma 10 tisoč evrov.

Kako je z zaključnimi procesi diplomske naloge?

Pomlad je v polnem teku, kmalu bo poletje, izpiti so že skoraj končani in diploma je v delu. Zdaj verjetno že veš, da diploma zahteva ogromno dela, časa, zbranosti, prav tako pa je tudi odskočna deska za nadaljevanje kariere. Tvoja naloga mora biti slovnično in tehnično brezhibna. Kaj pa tiskanje, vezava in ostali zaključni procesi? Si tudi ti malo zgubljen?

Brez potrebe. Tukaj je zate Diplomska.si. Pri njih dobiš vse na enem mestu. Diplomske in magistrske naloge ter doktorske disertacije tehnično oblikujejo, strokovno lektorirajo, natisnejo in lično zvežejo. V 48 urah lahko dobiš lektorirano, tehnično pregledano in natisnjeno ter vezano diplomsko nalogo. Če pa si med tistimi, ki lovijo zadnje ure, pa nastisnjeno in zvezano diplomo dobiš že v 3 urah.

Če ima tvoja fakulteta poseben pravilnik diplomskega dela, se ne sekiraj. Diplomska.si pozna pravilnike fakultet. V Sloveniji je namreč več kot 130 fakultet in vsaka ima svoj pravilnik.

Diplomska.si je specializirana za diplomske naloge. Odlično pozna same pravilnike posameznih slovenskih šol in predvsem posebne zahteve tehničnih pregledovalcev, ki niso zapisane v pravilnikih, a jih moraš v nalogi vseeno upoštevati. Naloge lektorirajo, tehnično oblikujejo, uredijo navajanje virov in literature, prevedejo povzetek ter na koncu nalogo še natisnejo in zvežejo.

Kaj še čakaš? Zaključi s pisanjem diplome in jo samo še pošlji na Diplomska.si.

magisterij in tulipana

Odprt je nov razpis za raziskovalce in raziskovalke: Povezane raziskovalne skupnosti EUTOPIA

0

Odprt je nov razpis zveze EUTOPIA: Povezane raziskovalne skupnosti »Connected Research Communities (CRC)«. Eden trajnejših ciljev zveze je povezovanje raziskovalne in inovacijske skupnosti ter vzpostavitev trajnostnih raziskovalnih mrež, s čimer mlade raziskovalke in raziskovalce spodbujajo tudi v najnovejšem razpisu. Njegov namen je spodbuditi sodelovanje med raziskovalkami in raziskovalci ter inovatorkami in inovatorji mreže EUTOPIA ter jim omogočiti razvoj raziskovalnih idej na katerem koli znanstvenem področju.

Razpis je odprt za vse znanstvene discipline in teme, ki se osredotočajo na cilje trajnostnega razvoja OZN, za povečanje družbenega, gospodarskega, političnega in/ali znanstvenega vpliva.

Kakšni so pogoji za prijavo?

  • Sodelovanje vsaj treh EUTOPIA partnerjev (članice: Univerza v Ljubljani (Slovenija), Vrije Universiteit Brussel (Belgija); CY Cergy Paris University (Francija); University of Gothenburg (Švedska); Pompeu Fabra University-Barcelona (Španija); The University of Warwick (Velika Britanija))
  • V posamezni projekt je lahko vključeno neomejeno število raziskovalcev, vendar pa se lahko v projektu financira maksimalno šest (6) raziskovalcev, z največ tremi (3) z iste univerze.
  • Projekt se mora pričeti v letu 2022. Sredstva se lahko porabijo do novembra 2022.
  • Spodbuja se vključitev novih EUTOPIA članic (Babeș-Bolyai University (Romunija), Technische Universität Dresden (Nemčija), Ca' Foscari University of Europe (Italija), NOVA University Lisbon (Portugalska)) ter globalnih partnerjev.
  • Prijavitelji si morajo prizadevati za enakomerno porazdelitev sodelujočih po spolu.

Kdo se lahko prijavi?

Raziskovalke in raziskovalci Univerze v Ljubljani ter drugih članic zveze EUTOPIA.

Kako je s financiranjem?

Vsak posamezni UL raziskovalec oz. raziskovalci, katerih projekt bo s partnerji EUTOPIE izbran za financiranje, bodo prejeli finančno podporo za kritje potnih stroškov (letalske vozovnice, vozovnice za vlak in drugi lokalni transport) ter stroškov namestitve in dnevnic do največ 3.000 EUR. Upravičeno obdobje za porabo sredstev je do novembra 2022.

Kako boste lahko sodelovali z drugimi?

Preko načrta za skupno objavo člankov, skupne prijave raziskovalnih projektov, splošnega sodelovanja, z drugimi načini, ki prispevajo k izgradnji CRC.

Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 10. 6. 2022.

Več informacij o razpisu in prijavi najdete na spletni strani EUTOPIA in na informativnem dnevu, ki bo potekal 11. maja ob 13:00 na Zoomu. Pridružite se lahko na tej povezavi.

Škisova tržnica – študentska, eko, edinstvena

Največja študentska prireditev na prostem – Škisova tržnica – ki se lahko pohvali z edinstvenim glasbenim in popoldanskim programov, je tudi največja študentska EKO prireditev, saj daje velik poudarek na ozaveščanje mladih o korektnem ravnanju z odpadki in skrbi za okolje. Tudi letos pa bo v sodelovanju s Fundacijo študentski tolar in študentskimi klubi namenila denarno pomoč študentom v stiski.

Škisova tržnica bo tudi letos od 12. ure naprej ustvarila edinstveno izkušnjo vsakega obiskovalca Kardelje ploščadi. Tržnica je skozi leta prerasla v veliko prireditev, katero skozi celoten dan obišče preko 25 tisoč mladih, na žalost pa je to tudi prostor, kjer se ustvari veliko odpadkov. Zato organizatorji vsako leto stremijo k optimizaciji čistoče prizorišča, k še večjemu ločevanju odpadkov, več skrbnikov za okolje in k novim načinom čiščenja prizorišča po končani prireditvi.

Na prizorišču se bodo letos nahajali eko otočki za ločeno zbiranje odpadkov – embalaža in biološki. Nekaj zabojnikov bo nameščenih že izven ograjenega prireditvenega prostora, tako da bomo mlade že pred samim vstopom na prizorišče vzpodbujali, da z odpadki ravnajo korektno. V popoldanskem času bo na prireditvenem prostoru 12 EKO otočkov, ki bo mlade spodbujal k pravilnem ločevanju. Po končani prireditvi bo prostor Škisove tržnice in okolico čistilo več kot 70 profesionalnih delavcev, saj stremimo k temu, da dogajanje Škisove tržnice ne vpliva na delo študentov in fakultet naslednji dan.

Ker se študentje zavedajo, da je nekaterim težje kot ostalim, bomo skupaj s Fundacijo Študentski tolar stopili v dobrodelno akcijo zbiranja sredstev za vse študente, ki živijo v finančni stiski. Osnovni namen Fundacije Študentski tolar, ustanove ŠOU v Ljubljani, je pomagati študentom, ki so se zaradi različnih dogodkov znašli v socialni stiski. Z različnimi oblikami pomoči želijo reševati trenutne socialne stiske študentov, pomagati socialno ogroženim študentom in s tem prispevati k vzpostavitvi enakih možnosti pri dostopnosti visokošolskega ali višješolskega izobraževanja ter širiti možnosti za doseganje
minimalne ravni kakovosti življenja študentov.

Jupitrova luna Evropa ima morda vodo z življenjem

0

Za iskanje življenja onkraj planeta Zemlja se raziskovalcem zdi posebno privlačna Jupitrova luna Evropa. Pod površjem namreč najverjetneje skriva veliko število bazenov s slano vodo, primernih za razvoj življenja. Evropa je nekoliko manjša od Zemljine lune in je za iskanje življenja postala zanimiva, ko so s teleskopi in sondami odkrili dokaze o globokem oceanu 15 do 25 kilometrov pod njenim površjem. Ta bi zaradi globine lahko vseboval dvakrat toliko vode kot vsi Zemljini oceani skupaj.

Prvi dokazi o plitvih bazenih tik pod zamrznjenim površjem Evrope predstavljajo veliki vzporedni grebeni, ki se raztezajo na stotine kilometrov po površju lune. Ti močno spominjajo na značilno površje Grenlandije.

Če so omenjeni dvojni grebeni na Evropi nastali podobno kot tisti na Grenlandiji, se pod površjem skrivajo številni bazeni vode, ki pomagajo pri kroženju snovi, potrebnih za razvoj življenja, od zamrznjene lupine do slanega oceana pod površjem. Na Grenlandiji je ravno zamrzovanje plitvih bazenov podzemne vode povzročilo razpokanje površja in tvorbo dvojnih grebenov. Povišan tlak pod površjem je bil kriv, da so se grebeni dvignili nad površino.

Grebeni na Evropi se dvigajo do 300 metrov nad površjem, ločujejo pa jih skoraj kilometer široke doline. S tem so kar petdesetkrat večji od tistih na Grenlandiji, kar za znanstvenike ostaja uganka. Močnejša gravitacija na Zemlji lahko pojasni manjšo višino grenlandskih grebenov, ne pa tudi ožjih dolin.

Več o tem skrivnostnem svetu bo pojasnila Nasina misija Europa Clipper z načrtovano izstrelitvijo oktobra 2024.

Ocena filma: Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti

0

Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti je tretji del omenjene franšize, ki opravlja svoje delo predhodnika franšizi Harry Potter. Ponovno je na režiserki stolček sedel David Yates, v glavnih vlogah pa so Eddie Redmayne, Dan Fogler, Ezra Miller, Jude Law in Mads Mikkelsen. Slednji je nadomestil Johnnyja Deppa, ki se ravno v tem času na sodišču bori za pravico, kar je veliko bolj zanimiv ogled od tretjega dela Magičnih živali.

Magične živali, ki jih sploh ni

Prvi del franšize je skušal predstaviti nov svet, Newta med iskanjem prečudovitih živali, ki jih ima Magični svet ogromno. Bile so predstavljene, a ker so želeli novo franšizo, so bile predstavljene tudi druge reči – Grindelwald in Credence. In če je bil prvi del gledljiv z zavedanjem, da bodo potrebovali še kakšen del, je bil drugi katastrofa. Tretji pa je še nekoliko težji ogled in čas, da se morda ta filmska serija tudi konča. Ali vsaj vzame nekaj let za izdelavo koherentnega scenarija, ki bi brez dvoma bolje deloval kot knjiga in ne film.

Če je bil Harry Potter svet čarovnije, kamor oboževalci vsako leto z veseljem odidejo po ponovno dozo užitka, so Magične živali tisti svet, ki izcuza vso čarovnijo iz tega sveta. David Yates skuša iz površnega in luknjastega scenarija izvleči največ. Tudi tokrat se čuti popolno pomanjkanje barv, kar krasi njegove filme in tako ne pusti barvitosti sveta do učinka. Slednje je nekaj, kar je vsaj prvemu delu v določeni meri uspelo. Dumbledorjevim skrivnostim pač ne.

Magične živali so v tretje še slabše kot prvič in drugič
Magične živali so v tretje še slabše kot prvič in drugič

Magične živali niso vnaprej dorečena zgodba

Če se je to jasno pokazalo pri Grindelwaldovih hudodelstvih, je postalo kristalno jasno zdaj v Dumbledorjevih skrivnostih. Čeprav vemo, da se zgodba Dumbledorja in njegovega nesojenega ljubimca Grindelwalda konča s smrtjo slednjega, filmi nimajo dorečenih stvari. Na vsakem koraku je jasno, da gre za flikanje vmesnih členov, ki povezujejo nejasno dodelano celoto.

Brez dvoma so imeli ti filmi že pred in med nastankom pod svoja kolena zmetanih kar nekaj kolen. Nedodelana zgodba, težave določenih igralcev (Depp in Miller), epidemija koronavirusa in na koncu tudi težave avtorice. A to ne upraviči dejstva, da so Magična bitja 3 podpovprečen film, ki ne doseže že tako nizkih pričakovanj. Ali bo to pomenilo, da nadaljevanj sploh ne bomo dobili? Bomo videli, saj tudi zaslužek z vsakim delom pada. In ko franšiza Magičnega sveta oziroma Harryja Potterja ne privleče dovolj ljudi v kinodvorane, imamo velik problem. To se ni zgodilo pri trilogiji Hobit, ki je z nekaj več težavami in višjimi pričakovanji še vedno navdušila mnoge. Prednost je bila dokaj jasno začrtana pot, ki vodi do začrtanega cilja. Tega Magična bitja nimajo.

Mads Mikkelsen je tokratni zlikovec Geralt Grinderwald v Magičnih živalih
Mads Mikkelsen je tokratni zlikovec Geralt Grinderwald v Magičnih živalih

Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti je zgolj vprašaj

Magična bitja: Dumbledorjeve skrivnost je medel in popolnoma bled film, ki v sebi skriva nekaj lepih reči. Te nas spomnijo le na to, kaj bi lahko nastalo iz te franšize in nikakor ne izboljšajajo končnega izdelka. Težava, ki se ji ni izognila zadnja trilogija Vojne zvezd, se zdaj polašča tudi Magičnih bitij, ki si zaslužijo mnogo več. Če ne drugega, si več zasluži Newt Scamander s svojim kovčkom prečudovitih živali, ki so potisnjene v ozadje. Ko bi le bil ta vidik postavljen v ospredje.

MAGIČNE ŽIVALI: DUMBLEDORJEVE SKRIVNOST | napovednik #1 | V KINU OD 14. APRILA