Dva praznika za zaljubljence. Par stvari imata skupnih, v veliko značilnostih pa se tudi razlikujeta. Če spadaš med tisto peščico Slovencev, ki ne ve, katerega praznovati oziroma, če bi sploh katerega praznoval, se rabiš še malo poučiti.
Valentinovo
Malo ljudi v Sloveniji valentinovo obravnava kot praznik, saj je to le eden izmed običajev, ki smo ga kot skoraj vse druge države v Evropi sprejeli od Američanov. Podobno kot noč čarovnic in črni petek.
V Ameriki je valentinovo po tradiciji edini dan, ko ženska lahko zaprosi moškega. Namenjen je prijateljem, zaljubljencem, skratka vsem, ki se imajo radi. Prav tako pa je pričakovana izmenjava daril – bombonjere, rože, voščilnice in drobna darila.
Valentinova legenda
Kako je sploh prišlo do valentinovega? Začelo se je v 3. stoletju, ko je Cesar prepovedal poroke, zaroke in kot kaznivo dejanje navedel poljubljanje in objemanje. Zakaj? Zato, da so vojaki sledili ukazom in da jih ženske ne bi zavajale. Tukaj je vskočil krščanski duhovnik Valentin in začel skrivaj poročati mlade vojake. Valentina je Cesar kasneje zaprl v ječo, kjer je spoznal ječarjevo hčer, se zaljubil in ji na dan usmrtitve z barvo, iztisnjeno iz vijolic, napisal ljubezenski sonet.
Valentin je torej zaradi svojega žrtvovanja dobil svoj dan – 14. februar. Ta kratka ljubezen je za zaljubljence po svetu navdih za izkazovanje ljubezni.
Fun fact: tudi v Sloveniji poznamo svetega Valentina, vendar tega ne povezujemo z ljubeznijo. Sveti Valentin, ki pri nas goduje prav tako 14. februarja, je zavetnik za pravo spoznanje, torej za pregled duše.
Kaj pa gregorjevo?
Velikokrat se zgodi, da ljudje mislijo, da sta gregorjevo in valentinovo enaka praznika, ki se slavita 14. februarja. Gregorjevo se praznuje 12. marca, na god svetega Gregorja.
Za razliko od valentinovega, je gregorjevo slovenska šega, torej praznik predvsem slovenskega izvora. Po starem koledarju je bil 12. marec prvi pomladni dan, zato gregorjevo simbolično predstavlja prihod pomladi in dneve, ki prinašajo več svetlobe.
»Dan, ko se ptički ženijo«
Ker je po ljudskem izročilu to dan, ko se ptički ženijo, je praznik povezan tudi z zaljubljenci, zato mu velikokrat pravijo slovensko valentinovo.
Povezan je z več običaji. Nekoč je veljalo, da se morajo na ta dan dekleta ozreti v nebo, ker naj bi prva ptica, ki bi jo zagledale, naznanjala, kakšnega moža bo dobila. Prav tako se še danes po rekah in jezerih spušča tako imenovane gregorčke – plovila s svečkami.
Valentinovo in gregorjevo sta torej praznika, ki bi morala biti proslavljena v znamenju preživljanja lepih trenutkov in praznovanja majhnih pozornosti – ne pa praznika, pri katerih se trudimo najti le popolno darilo.
Rad fotografiraš naravo? Nikoli ne greš na sprehod brez mobitela ali fotoaparata, da ti ja ne uide kakšen zanimiv motiv? Potem nikar ne zamudi priložnosti za sodelovanje na natečaju za naravoslovno fotografijo leta!
Natečaj poteka v okviru mednarodnega fotografskega natečaja Čarobna narava – Naravoslovna fotografija leta in je namenjen vsem fotografom, ki radi ustvarjajo in skozi fotografijo prikazujejo pestrost izražanja. Natečaj je namenjen tako poklicnim kot ljubiteljskim fotografom, najboljši po izboru žirije pa bodo prejeli super nagrade!
Zmagovalci posameznih kategorij poleg častnega naziva prejmejo še nagrado v višini 300 evrov, najboljša fotografija, ki bo proglašena za Naravoslovno fotografijo leta pa prejme 500 evrov. Poleg denarne nagrade pa se lahko kot zmagovalec udeležiš tudi 4 dnevnega foto izleta v vrednosti 800 evrov. Vse nagrajene fotografije bodo tudi objavljene v knjigi.
Na natečaj se lahko prijaviš z 20 fotografijami, v vsaki kategoriji pa lahko sodeluješ z največ štirimi fotografijami. Kategorije, v katere lahko uvrstiš svoje fotografije so: sesalci, ptice, ostale živali, svet rastlin ter naravna pokrajina in človek in narava.
Rok za oddajo fotografij je 17. februar 2020, rezultati pa bodo objavljeni 5. aprila 2020.
Na natečaj se lahko prijaviš tako, da izpolniš prijavnico, več o pogojih sodelovanja in podrobnostih natečaja pa si lahko prebereš na spletni strani.
Argentinska raziskovalna postaja Esperanza je na Antarktiki, zabeležila najvišjo temperaturo v zgodovini. Izmerila je 18,3 stopinj Celzija, kar je 0,8 stopinje več, kot je znašal prejšnji rekord. Marca 2015 so na Antarktiki izmerili 17,5 stopinj Celzija.
Temperatura je bila izmerjena na Antarktičnem polotoku na zahodu Antarktike.
To je približno 1000 kilometrov južneje od Ognjenega otočja v Čilu. Polotok je tudi območje na Antarktiki, ki se najhitreje segreva. Prav tako je eno od območij na svetu, kjer temperature najbolj vztrajno rastejo. Medtem ko je ta temperatura rekordna za sam kontinent, je pravi rekord iz leta 1982. Na območju, ki zavzema kontinent, otoke in oceane je bilo takrat zabeleženih 19,8 stopinj Celzija.
Postaja Esperanza
Podatek je potrdila Svetovna meteorološka organizacija (WMO). »To ni številka, ki bi jo po navadi povezovali z Antarktiko, tudi če je poletni čas,« je za javnost povedala Clare Nullis, iz WMO. »Količina staljenega ledu se je med leti 1979 in 2017 povečala za vsaj šestkrat. Taljenje ledenikov je velik problem, pomeni, da smo v velikih težav.«
Na polotoku, ki je zelo gorato območje, so bile meritve še poudarjene zaradi vetra, ki prihaja z gorskih pobočij. Veter pritiska na zrak, ki je pri dnu doline in tako povzroči še dodatno ogrevanje. A to ni imelo tako velikega vpliva, kot samo ozračje. Naš planet je leto začel katastrofalno, saj smo zabeležili najtoplejši januar v zgodovini. Evropa in Azija sta dosegli rekordno visoke temperature. Povprečja so bila višja tudi za 12 stopinj.
Lokacija postaje Esperanza
Temperature na Antarktiki so se dvignile za približno 3 °C v zadnjih 50 letih. Približno 87 % ledenikov na zahodu kontinenta se je v tem času odmaknilo, zaradi globalnega segrevanja. Večina teh od leta 2008 naprej, in to močno pospešeno. Znanstveniki opozarjajo, da so bo zaradi taljenja ledu na južnem polu, morje dvignilo za vsaj 3 metre. Lansko leto je bila na Arktiki, izmerjena najvišja temperatura v zgodovini obeh polov. V kanadski deželi moškatnega goveda oziroma na Ellesmere otočju so zabeležili 21 stopinj Celzija. Najverjetneje bodo nove rekordne temperature zabeležene v ne tako daljni prihodnosti.
Danes, 11. februarja, smo obeležili Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti – odlična priložnost za to, da preverimo, kakšne so realne številke v Sloveniji. Te zanima, kakšno je stanje?
Univerza v Ljubljani ?
Od prvega študijskega leta 1919/20 so se deleži žensk v znanosti kar precej spremenili. Takrat je bilo vpisanih 97 % moških in samo 3 % žensk. Že 50 let po tem se je razmerje skoraj izenačilo, ženske so predstavljale 48 %, moški pa 52 % predstavnikov vpisanih. V 80-ih letih pa so prednost prevzele ženske, že zadnjih 20 let pa se razmerje vrti med 60 proti 40 %, v prid žensk. Na UL torej prevladuje ženski spol, in to kar na vseh treh stopnjah.
Področje akademske kariere
Med raziskovalkami/raziskovalci ter visokošolskimi učiteljicami/učitelji in sodelavkami/sodelavci že sto let prevladujejo moški. Razmerje zadnjih deset let je v povprečju 60 proti 40 odstotkov v korist moškega spola.
Prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, predstojnica doktorske šole na Univerzi v Ljubljani in profesorica sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani ugotavlja: »Leta 2018 je bilo med docentkami/docenti 56 odstotkov moških, med izrednimi in rednimi profesoricami/profesorji pa je še vedno večina moških – 60 odstotkov izrednih profesorjev in 69 odstotkov rednih profesorjev.« Stanje naj bi se izboljševalo, še vedno pa moški ostajajo na najvišjih in najbolje plačanih položajih.
Članice Evropske unije EU
Med članicami Evropske unije je v povprečju delež žensk v znanosti 40 %, Slovenija je primerjalno s 45 odstotki nad povprečjem – na 14. mestu. Med vsemi evropskimi državami pa smo na 17. mestu. Največji delež med članicami ima Litva z 58 %, sledi Bolgarija z 54 %, Latvija z 52 %, četrta pa je Danska, kjer pa delež že pade pod 50 % (natančneje 49 %). Najslabše je v Luksemburgu, kjer je med znanstveniki le 26 % žensk.
Prešernove nagrade študentkam in študentom Univerze v Ljubljani ?
V 70-letni zgodovini podeljevanja Prešernovih nagrad so jih 539 podelili študentkam, kar znaša približno 30 odstotkov vseh podeljenih Prešernovih nagrad. Število prejemnic je skozi leta ves čas naraščalo. V letu 2019 je med 12 prejemnicami in prejemniki Prešernovo nagrado prejelo 6 študentk.
Včasih enostavno pride do najslabšega možnega scenarija. Zaradi višje sile se moraš v zadnjem trenutku odločiti za odpoved potovanja, ki si ga rezerviral bodisi preko agencije bodisi v lastni režiji. Da v takšnih okoliščinah ne bi izgubil vsega denarja, ki si ga vložil v potovanje (za letalske karte, nastanitev, rent-a-car …), moraš razmišljati že, ko potovanje načrtuješ. Povrnitev stroškov si lahko zagotoviš le z ustreznim zavarovanjem.
Kje začnem?
Če potuješ s turistično agencijo, lahko zavarovanje rizika odpovedi skleneš že s pogodbo o potovanju (ki jo vedno pozorno preberi!).
Če potuješ samostojno, lahko v lastni režiji tudi skleneš zavarovanje z eno izmed slovenskih zavarovalnic glede na že prej opravljen nakup letalskih kart, plačilo nastanitve itd.
Katero zavarovanje za tujino naj izberem?
Če potuješ redko, izberi čisto navadno zavarovanje odpovedi turističnih potovanj (okoli 30 € na povprečni aranžma; kratkoročno zavarovanje, ki ga lahko skleneš tudi le do nekaj dni pred odhodom in velja do konca potovanja).
Če pa si na poti bolj pogosto, bo zate prava rešitev zavarovanje odpovedi večkratnih potovanj v tujino (tudi letno turistično zavarovanje z asistenco v tujini), ki vzporedno z višjo ceno ponuja tudi večji razpon kritja primerov odpovedi.
Katere nevarnosti zavarovalnica lahko krije?
Skoraj vsak osnovni zavarovalni paket za tujino krije nevarnosti kot so smrt, nezgoda, nepričakovano poslabšanje tvojega zdravja ali zdravja tvojih bližnjih, nosečnost, poziv uradnih organov … Vse to seveda ob predložitvi ustreznih dokazil.
Manj pogosto …
… pa zavarovalnice krijejoizbruhe epidemij in pandemij na območju potovanja, nevarnost terorističnih napadov, odpoved poročnega potovanja zaradi odpovedi poroke… Če torej načrtuješ potovanje v države, v katerih so možne nevarnosti epudemij, nujno zavaruj svoje potovanje s paketom, ki krije nevarnost izbruha epidemije!
Preveri pri svoji zavarovalnici, pred katerimi vrstami nevarnosti se v okviru svojega paketa sploh zavaruješ. Je pa zelo verjetno, da boš za te manj pogoste nevarnosti moral odšteti več.
Dve muhi na en mah: zdravje + riziko odpovedi
Nekatere zavarovalnice poleg zavarovanja za riziko odpovedi potovanja nudijo tudi zdravstveno zavarovanje v tujini, ki ga lahko skleneš le za 1 dan (idealno za enodnevni smučarski izlet v tujino) ali za več časa. S tem preventivnim ukrepom se izogneš plačilu stroškov zdravstvene oskrbe, če se v tujini poškoduješ ali zboliš, saj lahko ti dosežejo res vrtoglave zneske, če nisi zavarovan.
Filmski studio Disney bo predelal risanki Bambi in Ostržek. Tako nadaljuje svojo zgodbo predelave klasičnih animiranih filmov, ki jih uspešno oziroma neuspešno izdaja zadnja leta. In beseda izdaja je ravno tista beseda, ki odlično opiše te Disneyeve podvige. Po zgledu risank Levji kralj, Aladin in Knjiga o džungli sta sedaj na vrsti še dve klasiki. Jelenček Bambi in leseni fantek Ostržek.
Denar je sveta vladar
Alica v čudežni deželi, Pepelka, Zlohotnica, Knjiga o džungli, Alica skozi ogledalo, Lepotica in zver, Christopher Robin, Dumbo, Aladin, Dama in potepuh, Zlohotnica Vladarica zla in Levji kralj so skupaj v blagajne prinesli malenkost več kot 8,6 milijarde doloarjev. Brez dvoma velik finančni uspeh za studio, ki nam je pred mnogo časi dal tako lepe risanke. Zdaj to izkoriščajo v druge namene, igrajo na nostalgijo in naše spomine, ki nas vežejo na te risanke.
Ostržek
Bambi
Medtem ko za Ostržka še ni posebnih informacij, jih je nekaj za Bambija. Za scenarij sta zadolženi Geneva Robertson-Dworet (Stotnica Marvel in Tomb Raider) in Lindsey Beer (Sierra Burgess is a loser, Chaos Walking). Kot sta bila Knjiga o džungli in Levji kralj fotorealistična bo tudi Bambi. Kaj to pomeni? Da živali ne bodo kazale čustev in film ne bo tako dober kot risanka. A vseeno ne moremo mimo tega, da Disneyevi novi filmi izgledajo fantastično. Niso odlični, ampak izgledajo čudovito, torej vsaj nekaj.
Prihodnost predelav
Marca letos pričakujemo Mulan in nekje v bližnji prihodnosti predzgodbo Kruele deVil, negativke iz filmov o 101 dalmatincu. Na krajšem spisku so tudi predelave risank Mala morska deklica, Notredamski zvonar in Lili in žverca. Časi, ko smo od Disneya dobivali navdih je minil in zdaj lahko samo čakamo na neskončne predelave njihovih fenomenalnih risank.
Moderatorji katerekoli vsebine na spletu imajo težko službo. Splet je poln nasilnih, grozečih in neprimernih komentarjev. Ljudje svoje frustracije znesejo nad neznanci, pri tem pa pozabljamo, da komentarje nekdo bere in jih po potrebi tudi odstranjuje.
Moderatorji komentarjev na YouTubu so s strani svoje zaposlovalne agencije Accenture prejeli pogodbe, v katerih je zapisano, da se zavedajo nevarnosti dela. Posledice vključujejo ogroženo duševno zdravje in celo možnost razvoja posttravmatskega stresnega sindroma.
Accenture je profesionalna agencija, ki nudi storitve nadzora komentarjev različnim podjetjem, najbolj izstopata Facebook in YouTube. Moderatorji morajo odstraniti neprimerne komentarje, pri tem pa so seveda priče prav grozljivim in motenim vsebinam.
Agencija krivdo za slabo duševno zdravje vali na zaposlene, pri tem pa jim ne nudi profesionalne zdravniške pomoči. V preteklosti je odmeval že podoben škandal z moderatorji komentarjev na Facebooku, zaradi česar so začeli zaposlenim nuditi psihološko pomoč.
Situacija je bila tako naporna, da je en moderator celo priznal, da spi s pištolo pod vzglavnikom. Agencija je izjavila, da zaposleni niso prisiljeni podpisati klavzule, medtem ko delavci pravijo, da jim grozijo z odpustitvijo.
Google je naredil večji korak v zmanjšanju negativnih vplivov na delavce, saj je omejil delo na 4 ure na dan. Kljub temu pa to ni dovolj in podjetja bi morala storiti še veliko več. Glede na to, da govorimo o tehnoloških velikanih, si gotovo lahko privoščijo profesionalno pomoč zaposlenim.
Fakulteta za humanistične študije letos praznuje 20. obletnico in je torej še vedno mlada in zagnana; prepoznavni smo po odprtem, neposrednem in odkritem odnosu med študenti in učitelji, naše študijske skupine so majhne, kar študentom omogoča boljši razvoj lastnih interesov, omogočamo jim redno sodelovanje v okviru projektnega dela in več študijske prakse. Fakulteta se je v prostoru uveljavila kot pomemben generator znanja, ki okolje bogati s humanističnimi vsebinami, znanjem in dogodki.
Katere programe izvajamo?
Če govorimo o humanističnih programih, arheologiji, antropologiji, kulturni dediščini, zgodovini, so to programi, ki raziskujejo preteklost, zato da lahko razumemo in se odzivamo na sedanjost in se bolje pripravimo na prihodnost. Geografija raziskuje planet in seveda tudi zelo aktualne okoljske spremembe. Komuniciranje in mediji spoznavajo hitre in zanimive spremembe družbe. Jezikoslovni programi italijanistika, angleški jezik, francoski jezik, slovenski jezik nudijo študentom poglobljena in dodatna znanja teh jezikov. Prav tako lahko na novo usvojijo kitajski, ruski, španski in furlanski jezik.
Nudimo tudi dvopredmetne kombinacije programov in dobro mero izbirnosti, kar omogoča sodobno interdisciplinarno povezovanje znanj v skladu z interesi posameznega študenta.
Kako dokazati uporabnost in potrebo po teh vedah?
Naše znanosti sodijo med najstarejše, kar jih je človek razvil in obstajajo že več tisočletij, kar kaže, da jih človek in družba potrebujeta in cenita. Humanistične vede so tako kot naravoslovne temeljna raziskovalna področja, v družbi morajo biti enakovredno zastopana in jih moramo stalno razvijati. Brez raziskovanja in poznavanja družbe, kulture, zgodovine, dediščine, okoljskih procesov in sprememb, bi izgubili svojo identiteto, ne bi poznali svojih potencialov, razumeli današnje družbe in ne bi znali odgovoriti na temeljna vprašanja – kdo smo in zakaj, kakšna je naša vloga pri oblikovanju temeljev za prihodnost.
Fakulteta pridobiva številne projekte na področjih humanistike in družboslovja, v katere vključujemo tudi študente. Omeniti velja projekte Po kreativni poti do praktičnega znanja, kjer študenti sodelujejo s podjetniki, zavodi, društvi in tako stopijo v neposreden stik z morebitnimi delodajalci. V zadnjih letih smo tako raziskovalni življenje ribičev, mitologijo Krasa, srednjeveške napise, preučevali vplive podnebnih sprememb na vodne vire, oblikovali vsebine in delavnice za obiskovalce Arheološkega parka Simonov zaliv, s Parkom Škocjanske jame smo raziskovali prehrano, zdravilne rastline, lipicance in še kaj …
Zaposljivost diplomantov je v sodobnem času enako problematična skoraj za vse diplomante, potrebe na trgu se hitro spreminjajo in pomembno je, da naše študente naučimo samostojnosti, skupinskega in projektnega dela, jih opremimo s praktičnimi izkušnjami in povežemo z morebitnimi delodajalci. Z večino študentov ohranjamo stik in analize kažejo visok odstotek zaposljivosti v različnih oblikah in okoljih. Naši diplomanti so zaposleni v arhivih, muzejih, občinskih upravah, zavodih, konzulatih, tudi šolah, mnogi stopijo na pot samostojnega podjetništva, po nekaj letih delovnih izkušenj pa se marsikdo odloči za nadaljevanje raziskovalnega dela na doktorskem študiju.
Solar Orbiter je misija, ki jo vodi Evropska vesoljska agencija z močnim Nasinim sodelovanjem. Zagotovila bo prve poglede na Sončeve neraziskane polarne regije, kar bo dalo vpogled v način delovanja naše zvezde. Ne dolgo nazaj smo govorili o neverjetni fotografiji, ki so jo posneli z Daniel K. Inouye Solarnim teleskopom, na Havajih: Prve slike površine Sonca v največji ločljivosti do sedaj. Tokrat ga bomo preučevali od blizu.
Izstrelitev rakete Atlas, ki je v vesolje ponesla orbiter smo si lahko ogledali tudi v živo:
Atlas V launches Solar Orbiter
Preučevali bodo, kako intenzivno je sevanje in kakšne energijske delce izpušča sonce, ki jih sončni veter prenaša skozi Osončje. Kakšen je vpliv na naš domači planet in kako bi bolje razumeli in napovedali obdobja nevihtnega vesoljskega vremena. Sončne nevihte lahko na primer porušijo električna omrežja, motijo zračni promet in telekomunikacije, ter ogrožajo na astronavte v vesolju.
»Kot ljudje smo že od nekdaj seznanjeni s pomenom Sonca za življenje na Zemlji. Ga opazovali, v detajle raziskovali, kako deluje in se naučili, da lahko zmoti naše vsakdanje življenje, če pridemo v strelno linijo močne sončne nevihte,« pravi Günther Hasinger, direktor znanosti ESA.
»Do konca naše misije s Solarnim orbiterjem bomo vedeli več o skriti sili, ki je odgovorna za spreminjanje Sončevega vedenja in njegovem vplivu na naš domači planet kot kdajkoli prej.«
»Solarni Orbiter bo naredil neverjetne stvari. V kombinaciji z drugimi nedavno predstavljenimi Nasinimi misijami za preučevanje Sonca, pridobivamo nova znanja o naši zvezdi brez primere,« je dejal Thomas Zurbuchen, z Nasinega oddelka za znanost na sedežu agencije v Washingtonu.
Vstopamo v novo obdobje heliofizike
Solarni orbiter se bo soočil s Soncem iz Merkurjeve orbite, približno 42 milijonov kilometrov od sončne površine. Najnovejša tehnologija termo zaščite bo zagotovila varnost znanstvenih instrumentov vesoljskih plovil, saj bo zaščitni ščitnik vzdržal temperature do 500 °C – do 13-krat večjo toploto, ki jo doživijo sateliti v Zemljini orbiti.
»Po približno dvajsetih letih od ustanovitve, šestih letih gradnje in več kot letu testiranja smo skupaj z našimi industrijskimi partnerji vzpostavili nove visokotemperaturne tehnologije in dokončali izziv gradnje vesoljskega plovila, ki se je pripravljeno soočiti s Soncem in preuči ga od blizu,«doda César García Marirrodriga, vodja projekta ESE, Solarni Orbiter.
Nove perspektive naše zvezde
Solarni orbiter bo potreboval nekaj manj kot dve leti, da doseže svojo začetno operativno orbito. Uporabil bo pomoč Zemljine in Venerine gravitacije za vstop v visoko eliptično orbito okoli Sonca. Vesoljsko plovilo se bo izstrelilo do ekliptične ravnine Osončja, ki je dom planetnih orbit, in zvišalo svoj nagib orbite, kar nam bo omogočilo nove poglede na neizmerjene polarne regije naše matične zvezde.
Sončevih polov ni mogoče videti z Zemlje in drugih vesoljskih plovil, vendar znanstveniki menijo, da so ključni za razumevanje Sončeve dejavnosti. V času načrtovane petletne misije bo Solarni orbiter dosegel naklon 17 ° nad in pod sončnim ekvatorjem. Predlagana razširjena misija bi lahko dosegla nagib do 33 °.
»Upravljanje vesoljskega plovila v neposredni bližini Sonca je velikanski izziv,« pravi Sylvain Lodiot, vodja ESA operacij vesoljskih plovil Solar Orbiter.
»Naša ekipa bo morala zagotoviti neprekinjeno in natančno usmerjanje toplotnih ščitov, da se prepreči morebitna škoda zaradi sončnega sevanja in toplotnega toka. Hkrati bomo morali zagotoviti hiter in prožen odziv na zahteve znanstvenikov, da prilagodijo delovanje svojih instrumentov glede na najnovejša opažanja sončne površine.«
Solarni Orbiter bo uporabljal kombinacijo več daljinsko zaznavnih instrumentov za opazovanje turbulentne sončeve površine, Sončeve vroče zunanje atmosfere in sprememb sončnega vetra. Z daljinskim zaznavanjem bodo izvajale posnetke z visoko ločljivostjo sončeve atmosfere – korone – in sončnega diska. Instrumenti bodo merili sončni veter in sončno magnetno polje v bližini orbiterja.
»To bo zagotovilo vpogled brez primere v to, kako naša matična zvezda deluje v smislu 11-letnega cikla sončne aktivnosti in kako Sonce ustvarja in nadzoruje magnetni mehurček –heliosfero – v katerem naš planet prebiva.«
Orbiter bo sodeloval z Nasino solarno sondo Parker
Sončni orbiter bo eden od dveh komplementarnih vesoljskih plovil, ki preučuje Sonce v neposredni bližini: pridružil se bo Nasini solarni sondi Parker, ki se že ukvarja s svojim poslanstvom.
Solarni Orbiter in sonda Parker sta bila zasnovana in postavljena v edinstveno pozicijo, da bi dosegla svoje različne, vendar dopolnjujoče cilje. Parkerjeva solarna sonda se »dotakne« naše zvezde na veliko bližjih razdaljah kot Solarni Orbiter, da bi preučila, kako nastaja sončni veter. Vendar Parker nima kamer, ki bi gledale direktno v Sonce. Solarni orbiter bo letel na idealni razdalji, da bi dosegel celovito perspektivo naše zvezde, vključno z oddaljenimi slikami in meritvami in prvič si bo ogledal Sončeve polarne regije.
Solarna sonda Parker Vir: NASA
Poleg doseganja lastnih znanstvenih ciljev bo Solar Orbiter zagotovil kontekstualne informacije za izboljšanje razumevanja meritev Parkerjeve sončne sonde. S sodelovanjem na ta način bosta obe vesoljski plovili zbirali komplementarne nabore podatkov, ki bodo omogočili pridobiti več podatkov iz obeh misij, kot bi jih lahko samo ena.
»Sončni orbiter je najnovejši dodatek k Nasinemu opazovalnemu sistemu Heliophysics System Observatory, ki se je pridružil Parkerjevi sončni sondi v izredni pustolovščini za odkritje največjih skrivnosti Sonca in njegovega razširjenega ozračja,« pravi Holly Gilbert, znanstvenica projekta NASA Solar Orbiter. »Zmogljiva kombinacija teh dveh misij in njun navdušujoč tehnološki napredek bosta spodbudila naše razumevanje do novih višin.«
Sončni orbiter naj bi gradil na zapuščini misij, kot sta skupni ESA / NASA Ulysses in Solar in Heliophysics Observatory (SOHO). To bi nam omogočilo najbolj napreden vpogled na našo zvezdo in njen vpliv na Zemljo.
O Solarnem orbiterju
Solar Orbiter je misija, ki jo vodi ESA, z močnim sodelovanjem NASA. Glavni izvajalec je Airbus Defense and Space v Stevenageju v Veliki Britaniji. Solar Orbiter je prva misija srednje klase, ki se izvaja v programu Cosmic Vision 2015-25, trenutnem ciklu načrtovanja vesoljskih misij ESA.
Rakuten Viber, ena vodilnih svetovnih aplikacij za sporočanje, v mesecu ljubezni napoveduje kampanjo, s katero bi po vsem svetu radi sprožili resnične, pristne ljubezenske pogovore. Kampanja se začne ob dnevu sv. Valentina, vendar naj bi se nadaljevala tudi v naslednjih mesecih in bo v klepetih slavila ljubezen in razumevanje, ne samo med romantičnimi pari, temveč tudi med prijatelji, kolegi, materami in ženskami, ob posebnih priložnostih ali celo med neznanci. Poziv k akciji “Bodi moj Vibertin” bo pobudo razširil na milijone uporabnikov iz 12 evropskih držav in jim omogočil ustvarjanje ter skupno rabo digitalnih ljubezenskih kartic.
»V tej sezoni ljubezni si Rakuten Viber želi oživiti intimno komunikacijo med ljudmi in to tako, da jim ponuja priročna in zabavna orodja, s katerimi lahko naredijo prvi korak ter začnejo širiti ljubezen in razumevanje. Upamo, da ljubezenske kartice ne bodo uporabljene le ta en dan v letu, temveč da bo vsaka poslana ali prejeta kartica sprožila globlje pogovore, ki bodo pripomogli oblikovati vsakdanje odnose med ljudmi. Zahvaljujoč našim personaliziranim »Vibertinom« (ki jih podpirajo naši čudoviti partnerji v vsaki državi) lahko uporabniki premagajo tišino v klepetu ali izzive časa in prostora ter širijo ljubezen brez meja. Tudi če naš Valentin ne ve za naša čustva, jih lahko kljub temu delimo s svetom in jih izrazimo anonimno ?. Če vas ljubezensko sporočilo zadene z Vibertinom, ne molčite, ampak pošljite sporočilo nazaj!« je pobudo komentirala Zarena Kancheva, direktorica marketinga in odnosov z javnostmi za regijo CEE v družbi Rakuten Viber.
Pogovorna dogodivščina, ki jo ponuja Viber, se začne s kvizom, ki uporabnike vodi med različnimi dejanji. Ta ustrezajo trenutnemu stanju in razpoloženju uporabnika – ne glede na to, ali ljubezen iščejo, ali pa jo želijo deliti. Najbolj radodarni celo lahko ustvarijo kartice in jih spustijo v virtualno ljubezensko škatlo, kjer lahko tudi neznanec najde svoj delček dobrih vibracij. Poleg tega pa bodo za ta namen pripravljena posebna orodja in funkcije Viberja, kot so nalepke, gifi in videoposnetki v obliki srca, po vsej aplikaciji ohranjala ljubezenski utrip.
Viber si želi, da bi uporabniki v času kampanje delili več milijonov kartic. Aplikacija bo prav tako spremljala napredek v državah, v katerih kampanja poteka in bo tako sporočila, kje na svetu najbolj širijo ljubezen.
