Evropsko prvenstvo v nogometu je eden najbolj pričakovanih športnih dogodkov, ki združuje milijone navijačev iz cele Evrope. In kot vsake štiri leta se bo letos pestro dogajanje odvijalo na igriščih, tokrat širom Nemčije. Kako pa prideš do vstopnic?
Uradna prodaja prek UEFA
Najpreprostejši način, kako priti do vstopnic za evropsko prvenstvo, je prek uradne spletne strani UEFA, vendar žal to v tem trenutku ni več mogoče.
Sekundarni trg
Sekundarni trg je še ena možnost za nakup vstopnic. Morda boš vstopnice dobil še na kakšnih spletnih straneh, vendar moraš biti previden, saj obstaja tveganje za goljufije ali neustrezne cene. Preveri tudi kako je s prenosom vstopnic.
Nagradne igre in promocije
Lahko sodeluješ v nagradnih igrah ali promocijah, ki jih organizirajo sponzorji ali medijski partnerji prvenstva, in osvojiš vstopnice brezplačno. Te priložnosti so običajno redke, vendar so vredne preverjanja, saj lahko pridobiš brezplačne vstopnice ali vsaj druge privlačne nagrade.
Navijaške cone
Če želiš biti del evropskega prvenstva 2024 in navijati za našo izbrano vrsto, imaš bolj malo možnosti za vstop na stadion, lahko pa se udeležiš navijanja na prostem v navijaških conah.
Za mnoge, ki se odločijo za zabavo ali druženje ob kozarcu alkohola, je pomembno razumeti, kako alkohol vpliva na telo. Eden od ključnih dejavnikov je stopnja alkohola v krvi, ki ima neposreden vpliv na naše počutje in sposobnost za vožnjo ali izvajanje drugih nalog. Razumevanje, kako izračunati količino alkohola v krvi, je ključno za varno in odgovorno uživanje alkohola.
Izračun alkohola v krvi s preprosto enačbo
Enačba za izračun alkohola v krvi je sledeča:
c = m / (TT x r)
c označuje koncentracijo alkohola v krvi,
m je masa čistega zaužitega alkohola v gramih,
TT je telesna teža in
r je porazdelitveni faktor.
Porazdelitveni faktor
Porazdelitveni faktor je pri moških 0,7, pri ženskah pa 0,6. To izvira iz dejstva, da se alkohol razporedi po tekočini v telesu. Pri moških tekočina predstavlja 70 % telesne mase, pri ženskah 60 % in tako dobimo različna porazdelitvena faktorja. Razlika v odstotkih telesne tekočine tudi razloži (in matematično dokaže), zakaj se ženske načeloma hitreje napijejo.
Koliko gramov alkohola?
Če bi bili pikolovski, bi lahko izračunali natančno maso čistega zaužitega alkohola. Vsaka alkoholna pijača, ki jo kupimo ima na etiketi označeno vsebnost alkohola. Liter vina z 12 % vsebnostjo alkohola nosi 120 g čistega alkohola. Vendar veliko preprosteje si je zapomniti, da je ena merica približno 10 g alkohola. Ena merica je deci vina, malo pivo, šilce žganja ali malo večje šilce likerja.
Zavedati se moramo, da je ta izračun le informativen. Dejanska koncentracija alkohola v krvi je odvisna še od mnogih drugih dejavnikov. Presnova, navajenost na alkohol, obrok pred pitjem, starost, vrsta alkoholne pijače, ali pijemo počasi ali »na eks«.
Alkohol v litru izdihanega zraka
Ko nas ustavijo policisti (verjetno edini razlog, zakaj bi si želeli vedeti številsko vrednost alkohola v nas), ne merijo koncentracije alkohola v krvi temveč v litru izdihanega zraka. Enoti nista enaki, vendar sta primerljivi. Da izvemo količino alkohola v litru izdihanega zraka, moramo vsebnost alkohola v krvi deliti z 2,1.
Primer:
0,24 mg/l = 0,5 g/kg = 0,5 promila (dovoljena količina za voznike, ki niso začetniki)
Razumevanje, kako izračunati količino alkohola v krvi, nam omogoča, da sprejmemo bolj informirane odločitve o svojem vedenju in zmanjšamo tveganje za neželene posledice, kot so prometne nesreče ali zdravstvene težave. Pomembno je vedeti, da je vsak posameznik drugačen in da alkohol vpliva na vsakega posameznika drugače. Zato je ključno, da poslušamo svoje telo, se zavedamo svojih meja in se odločamo odgovorno. S pravilnim razumevanjem in uporabo teh informacij lahko vsak od nas prispeva k varnejšemu okolju in bolj zdravemu življenjskemu slogu.
Dokler se še ne začne prehuda poletna vročina, te vabimo, da obiščeš to prečudovito in slikovito mestece v osrednji Italiji. Assisi ima vse – od krasnih ozkih ulic, odličnega razgleda na Umbrijo, ogromno zgodovine in kulture ter odlične kulinarike (kot se za Umbrijo spodobi).
Prav tako je to rojstno mesto dveh najbolj češčenih svetnikov, sv. Frančiška in sv. Katarine Sienske (zavetnika Italije), v njem pa je delovala in umrla tudi sv. Klara. Če ta kraj obiščeš, ti gotovo ne bo žal, saj ima resnično nekaj več in pooseblja utrip tipičnega italijanskega mesteca, ki naravnost začara.
Kje je Assisi?
Assisi se nahaja v Umbriji, regiji severno od Lacija. Iz Ljubljane boš z avtomobilom do tja potreboval dobrih 6 ur vožnje, predlagamo pa, da si izbereš malenkost daljšo, a bolj slikovito pot, ki vodi mimo Firenc, ki se jih iz avtoceste odlično vidi.
Mesto je obkroženo z dolgimi, valovitimi griči Umbrije in gozdovi gore Monte Subasio. Je eno izmed najbolje ohranjenih srednjeveških mest na svetu in eno najbolj očarljivih mestec v Italiji. V Assisiju ne boš našel zgolj nekaj spomenikov Unescove kulturne dediščine. Celo mesto spada pod ta zaščitni znak!
Verska zapuščina Assisija
Gotovo je ravno to glavna značilnost Assisija, saj v njem počivajo številni zelo znani svetniki. Prav to pa mestu daje še posebno blagodejen in miren značaj, ki je za Assisi edinstven. Kot rečeno, je to rojstni kraj dveh najbolj čaščenih katoliških svetnikov in zavetnikov Italije, svetega Frančiška Asiškega in svete Katarine Sienske. Assisi je torej mesto, ki je z vero prežeto v svojem smislu, zato ne bodi presenečen nad nenavadno velikim številom bratov frančiškanov v dolgih rjavih habitih in ogromnimi skupinami romarjev, ki se sprehajajo po ulicah.
Assisi je največje romarsko središče za frančiškane. Foto: sedmak iz iStock
To mesto, svetovno znano po miru, je gostilo pomembna medverska srečanja, ki sta jih sklicala papeža sv. Janez Pavel II. in Benedikt XVI. V Assisiju je živela tudi sveta Klara, ki je navdih dobila pri svetem Frančišku in je soustanovila red klaris. Poleg tega pa je tam pokopan tudi blaženi Carlo Acutis, zavetnik interneta, ki je v Assisiju zelo rad preživljal počitnice.
Močne verske vezi mesta so vplivale na njegovo zgodovino in umetnost do te mere, da so vse tri neločljivo povezane. Lokalni obrtniki izdelujejo verske figurice, najdragocenejša umetniška dela v regiji pa so shranjena v številnih asiških cerkvah in bazilikah.
Kako potovati po Assisiju?
Predlagamo, da nastanitev rezerviraš v enem izmed bližnjih krajev pod centrom Assisija, kot je npr. Santa Maria Degli Angeli (kraj, kjer se nahaja Porcijunkula, ki jo boste gotovo obiskali). Do vrha Assisija se od tam lahko sprehodiš, ne bo ti vzelo več kot 40 minut časa ali pa se do vznožja hriba podaš z javnim prevozom. Komur stopnice in klanci niso preveč po godu, lahko pomirimo, da od parkirišča za avtobuse skoraj do bazilike sv. Klare vodijo tekoče stopnice.
Zgodovinsko središče Assisija v Italiji je majhno in enostavno za raziskovanje peš. Vendar ne pozabi, da se Assisi nahaja v hriboviti Umbriji. Pripravi se z udobnimi pohodnimi čevlji, saj so tlakovane ulice lahko strme. Prav tako pa poskrbi za primerno obleko, saj velik del raziskovanja Assisija zajema obiskovanje cerkva, zato bodi vedno dostojno oblečen. Če slediš modi Italijanov, gotovo ne boš zgrešil.
Najboljši čas za obisk
Assisi je čudovit v vseh letnih časih, je pa treba povedati, da so lahko poletja v centralni Italiji peklensko vroča, prav tako pa je to vrhunec romarske sezone. Zato predlagamo pomlad, jesen ali božični čas, ko je Assisi zaradi številnih jaslic še posebno čudovit.
Svoj obisk pa lahko načrtuješ tudi glede na nekaj dogodkov, ki lepo popestrijo dogajanje v mestecu. Spet polagamo na srce, da so gneče takrat lahko večje in nastanitve malce dražje. Dogodki, ki jih skoraj ne smeš zamuditi se dogajajo v naslednjih obdobjih:
Marec in april – velikonočni čas.
Začetek maja – Calendimaggio; 1. maj je praznik mesta, dogajajo se številne srednjeveške igre in festivali.
Konec septembra in začetek oktobra – praznovanje godu sv. Frančiška (4.10.) in tradicionalen pohod miru iz Perugie v Assisi.
December – vse, kar ponuja adventni čas! Pričakuj jaslice po vsem mestu in razstavo Jaslice sveta. Ne zamudi veličastnih jaslic pred baziliko svetega Frančiška in v začetku decembra razišči božične sejme, polne obrti in okusne hrane na glavnem trgu in trgu Piazza Santa Chiara.
Glavna atrakcija Assisija je gotovo bazilika svetega Frančiška. Je impresivna zgradba, vidna od zelo daleč. Njena gradnja se je začela leta 1228 po smrti sv. Frančiška in je bila dokončana leta 1253 z dodano zgornjo cerkvijo. Razdeljena na zgornji in spodnji del, oba imata očarljive freske.
Zgornja cerkev vsebuje 28 živahnih Giottovih fresk, ki prikazujejo življenje sv. Frančiška. V spodnji cerkvi so dela Cimabueja, Lorenzettija in Martinija, ki odražajo Giottov vpliv. V spodnji cerkvi pa lahko obiščete pokopanega sv. Frančiška. Njegove posmrtne ostanke so našli leta 1818 in gre za enega redkih svetnikov, ki je po smrti ostal cel (spomnimo na apostola sv. Petra in Pavla, sv. Katarino Siensko in mnoge druge).
Katedrala svetega Rufina
Katedrala sv. Rufina se nahaja na vrhu hriba. Foto: Freeartist iz iStock
Katedrala svetega Rufina ali preprosto asiška katedrala je priljubljena točka med romarji v Assisiju zaradi svoje povezave z življenjem sv. Frančiška. Ima čudovito romansko pročelje s tremi rozetami. Zgrajena je bila na vrhu stare rimske cisterne v 13. stoletju, preoblikovana notranjost pa je predvsem iz 16. stoletja.
Tu lahko obiščete krstilnico, kjer sta bila krščena sv. Frančišek in sv. Klara ter počivališče sv. Rufina, ki je leta 238 po Kr. spreobrnil Assisi v krščanstvo in kasneje umrl mučeniške smrti.
Santa Maria Sopra Minerva
Pogled na glavni trg in cerkev sv. Marije nad Minervo. Foto: Leonid Andronov iz iStock
Ne, nismo se zmotili, tudi v Assisiju je cerkev s tem imenom. Gre za cerkev na glavnem trgu, ki je posvečena Mariji, zgrajena pa je bila na temelju rimskega templja, ki je bil posvečen boginji modrosti Minervi.
Sredi vseh srednjeveških in renesančnih zgradb so visoki korintski stebri na pročelju močan opomin na moč in lepoto rimske cesarske arhitekture. Ko so prvi kristjani tempelj spremenili v cerkev, so jo posvetili Devici Mariji, Božji materi, ki vedno in povsod lahko izniči kakršno koli dolgotrajno pogansko zlo, moč in vpliv.
Ta stavba je bila ena od Goethejevih prvih postaj med njegovim slavnim potovanjem po Italiji in je ostala še posebej priljubljena. Minervin tempelj je od zunaj morda videti rimski, vendar je bila notranjost popolnoma preoblikovana v 16. stoletju in je oster kontrast starodavni preteklosti katedrale.
Santa Maria Degli Angeli (Porcijunkula)
Okrog te male cerkvice je nastal prvi frančiškanski samostan. Foto: StefyMorelli iz iStock
To je cerkev iz 16. stoletja, ki se nahaja približno 4 km iz središča Assisija, blizu železniške postaje. Ta bazilika je znana po tem, da vsebuje Porcijunkulo, majhno kamnito cerkvico, ki je bila prebivališče sv. Frančiška in njegovih privržencev.
Danes se Porcijunkula nahaja znotraj cerkve Santa Maria degli Angeli. Skromna Porcijunkula je kraj, kjer je sv. Frančišek ustanovil frančiškanski red in umrl 3. oktobra 1226. Je pomemben kraj za romarje in tiste, ki jih zanima zgodovina katoliških relikvij. Prav tako pa frančiškani tam vsak večer organizirajo pete večernice (vespere); gre za večerne molitve duhovnikov in bogoslovcev, ki se jih splača vsaj enkrat obiskati.
San Damiano je majhna cerkev zunaj obzidja Assisija. Legenda pravi, da je sveti Frančišek tu slišal Božji glas, ki ga je pozval, naj »obnovi Njegovo Cerkev«. Tu je napisal tudi svojo znamenito Sončno pesem. Nahaja se dober kilometer in pol od središča mesta in ponuja prijeten sprehod med polji in oljkami ter slikovit razgled na dolino Spoleto. Tam lahko obiščeš tudi zadnje prebivališče svete Klare in balkon, iz katerega je z Najsvetejšim obvarovala Assisi pred Saraceni.
Če se boste v Assisi podali iz smeri parkirišča, bo to eden izmed prvih prizorov, ki vas bo pričakal. Gre za impozantno cerkev iz 13. stoletja s čudovito roza fasado, ki se naslanja na še starejšo cerkev sv. Jurija, kjer je sveta Klara po Frančiškovem vzoru ustanovila red sester klaris. Nad glavnim oltarjem se nahaja tudi originalno razpelo iz cerkve sv. Damijana, iz katerega je Frančišek slišal Kristusa. Sveta Klara počiva v kripti bazilike, kot zanimivost pa povejmo, da je med drugim tudi zavetnica televizije in vseh naprav z ekranom. Če ti torej kdaj tehnologija ponagaja, se ji lahko priporočiš!
Kaj pa hrana in spominki?
Raziskovanje cerkva in drugih kulturnih spomenikov v hribovitem mestu gotovo izčrpa, toda ne bojte se, kajti Assisi in Umbrija se ponašata z vrhunsko kulinariko in vinom! Umbrijski suhomesnati izdelki in čokolada so med najbolj zaželenimi regionalnimi dobrotami Umbrije. Najboljšo čokolado v Assisiju izdelujejo v bližnji tovarni čokolade Perugina in je znana po vsej Italiji, tako da če ste ljubitelj sladkarij, jo vsekakor obiščite!
Če kupujete suhomesnate izdelke, poiščite embalaže z oznako »Norcia«. Gre za približno uro oddaljeno vas, ki velja za rojstni kraj sušenja svinjine v Italiji. Guanciale in coppa iz Norcie sta še posebej priljubljena. Če imate nekaj odvečnega časa, si Norcio nujno oglejte. Tam je bil rojen tudi sv. Benedikt, zavetnik Evrope.
Umbrija slovi po suhem mesu in tartufih! Foto: viti iz iStock
Assisi pa je tudi raj za ljubitelje spominkov. Mestece je polno slikovitih trgovinic, kjer si lahko kupite kvaliteten nakit, kipce svetnikov, sploh pa je mesto znano po kvalitetnih usnjenih izdelkih. Gotovo pa Assisija ne smete zapustiti brez tau križca, zaščitnega znaka sv. Frančiška in bratov frančiškanov.
Planet opic je film, ki ga pozna vsak. Prizor kričečega Charlesa Hestona na obali, po tem, ko ugotovi, da je bil ves ta čas na Zemlji, spada med najbolj ikonične vseh časov. Kako je nastala, padla in se ponovno vzpela ena najbolj pomembnih franšiz v zgodovini filma, ki v sebi skriva alegorijo o človeštvu samem?
Planet opic, ker se vse začne s knjigo
Ko je leta 1963 izšla knjiga Planet opic (La Planète des singes) francoskega avtorja Pierra Boulleja si ni nihče predstavljal, kakšno filmsko franšizo bo sprožila. Ko je v lokalnem živalskem vrtu opazil obrazno mimiko goril, se je prevprašal o razmerju človeka in primata. Po navdihu Guliverjevih potovanj je v slogu znanstvene fantastike opisal zgodbo skozi oči novinarja, ki potuje na oddaljeni planet, kjer napredni primati lovijo animalistične ljudi – zavrtel je dejansko stanje. Glavno sporočilo zgodbe je, da človeška inteligenca ni samoumevna in bi jo lahko izgubili, če bomo z njo napačno ravnali. Knjiga je bila prevedena v številne jezike, podana pa je bila v roke ameriškega producenta Arthurja P. Jacobsa, ki se je več let trudil s ponudbami holivudskim ustvarjalcem, da bi knjigo predelali v film. Želel je novo franšizo, ki bi spomnila na filme o King Kongu.
Planet opic s Charltonom Hestonom
Povezal se je z umetniki, ki so skicirali prizore, kostumografi in scenaristi, med katerimi je bil Rod Sterling, ustvarjalec Zone somraka (The Twilight Zone). Njegov scenarij, ki je v času hladne vojne sporočal posledice uporabe nuklearnih sil, je bil s približno 10 milijoni predvidenega proračuna preprosto predrag. Po čudežu sta Jacobs in koproducent Abrahams prepričala Charltona Hestona, da sprejme glavno vlogo, saj mu je bil scenarij precej pri srcu. Ta je za režijo predlagal Franklina J. Shaffnerja in skupaj so posneli kratek testni prizor, ki je nato prepričal studio Fox, da bi lahko knjigo pretvorili v film in celo v uspešnico. Proračun je bil zrezan na malo manj kot 6 milijonov dolarjev, Sterlingov scenarij pa je prepisal Michael Wilson, ki je že priredil avtorjevo knjigo Most na reki Kwai v filmski scenarij. Nova različica je spremenila nekaj elementov, da je lahko film zadostil znižanemu proračunu, za kostume pa je poskrbel John Chambers.
Charlton Heston, Roddy McDowall in Linda Harrison v filmu Planet opic iz leta 1968 Foto: on tmdb
Film spremlja posadko astronavtov, med katerimi je tudi Taylor (Charlton Heston), ki zasilno pristane na neznanem planetu, daleč v prihodnosti. Čeprav se planet sprva zdi nenaseljen, posadka naleti na družbo, ki ji vladajo primati z visoko inteligenco in zmožnostjo govora. Kar je še bolj šokantno, pa je dejstvo, da so ljudje zdaj primitivna vrsta, ki jo primati uporabljajo kot sužnje. Planet opic je izšel februarja 1968 in postal kritiški in finančni uspeh. Opisan kot eden najbolj zanimivih zf-filmov, ki je prišel iz Hollywooda, je bil Planet opic velik uspeh, ko je zaslužil kar 33 milijonov dolarjev in bil nominiran za prestižne nagrade. Prizori filma so zapisani v zgodovino, sam film pa nosi tako močan pomen, da so njegova nadaljevanja bolj kot ne krik v prazno – čeprav niso slaba.
Pod planetom opic, ki zasluži preveč, da bi zaključil konec zgodbe
Studio je zavohal denar in ustvaril franšizo. Le dva meseca po premieri so že načrtovali nadaljevanje, ki ga je po neprestanem odvračanju scenarijev Serlina in celo Boulleja napisal Paul Dehn. Britanski pisec, ki je spisal tudi Goldfingerja, je v prihodnje postal glavni scenarist »opic«. Ker je Charlton Heston dejal, da se ne želi vrniti v nadaljevanju razen, če bo njegov lik ubit, njegova plača (v višini milijona, mimogrede) pa podarjena v dobrodelne namene, se je vrnil v le nekaj prizorih, scenarij pa se je fokusiral na nov lik.
Pod planetom opic (Beneath the Planet of the Apes) je izšel leta 1970 s polovičnim proračunom in slabimi odzivi. V filmu spremljamo Brenta (James Franciscus), ki je zaslužen za iskanje Taylorja in mu sledi v prihodnost. Čeprav so se poleg Hestona v majhni vlogi vrnili Kim Hunter (dr. Zira), Maurice Evans (dr. Zaius) in Linda Harrison (Nova), film ni bil sprejet dobro, a zaslužil skoraj desetkratnik proračuna, kar je bilo več kot dovolj za nadaljevanje. Slednje je bilo dokaj nelogično, glede na zaključek film, ki se še bolj nasloni na posledice uporabe jedrskih sil.
Pod planetom opic je drugi film v franšizi, ki je zaslužil preveč denarja, da bi sicer zaključeno zgodbo dejansko končali Foto: on tmdb
Pobeg s planeta opic stopi na območje rasnih konfliktov
S kratkim telegramom »Opice obstale, nadaljevanje zahtevano« je Arthur P. Jacobs po finančnem uspehu drugega dela scenaristu Paulu Dehnu povedal, naj začne s pisanjem novega filma. Nov režiser je postal Don Taylor, proračun pa ponovno postavljen nizko, pri 2,5 milijona dolarjev. Ker je bilo treba delovati okoli nizkega proračuna in precej dokončnega zaključka v predhodniku, je zgodba vse skupaj zasukala na glavo in ponudila novo prihodnost franšizi. Zira (Kim Hunter) in Kornelius (Roddy McDowall, ki se je vrnil po prvem filmu) sta transportirana v preteklost, kjer ju ameriška družba najprej sprejme, z rojstvom sina Ceasarja pa se ustraši, da je to začetek konca človeške rase. Tu je film kakovostno storil kar nekaj korakov bližje originalu, saj je režiser želel preko filma prikazati rasne napetosti v ZDA – še danes ni jasno, če gre za rasizem ali prikaz rasizma. Film je izšel le leto po predhodniku, natančneje maja 1971, in bil dobro sprejet pri kritikih in gledalcih. To pa je seveda pomenilo, da je Fox naročil še četrti del.
Pobeg s planeta opic je tematsko vstopil na območje rasnih konfliktov Foto: on tmdb
Osvojitev planeta opic kot Civil Rights Movement?
Še manjši proračun je pričakal film Osvojitev planeta opic (Conquest of the Planet of the Apes), ki je izšel leto kasneje, ponovno s scenarijem Paula Dehna in še enkrat z novim režiserjem, tokrat je bil to J. Lee Thompson. Z Jacobsom je že sodeloval, tesno pa je bil povezan z predprodukcijo prvega filma, a je moral odstopiti zaradi urnika. Ko se je predhodnik naglo obrnil v tematski prikaz rasnih konfliktov, je to postal osrednji simbol četrtega filma v franšizi.
Danes (tudi leta 1972) je jasno, da je Dehn opice povezal s temnopoltimi v ZDA in zgodbo uokvirili okoli dogajanj gibanj za človekove pravice, kot so bili protesti v Wattsu leta 1965. In filmska zgodba? V bližnji prihodnosti, ki sledi dogodkom predhodnika, so ljudje opice zasužnjili. Ceasar se izvije izpod krute prevlade in opice povede v gibanje za svobodo. Odzivi so bili tokrat mešani, a z odprtim koncem in dovoljšnim zaslužkom, kar je pomenilo, da je Fox naročil še en film.
Tradicionalno je peti film prejel še nižji proračun, tokrat najnižji v celotni franšizi. Bitka za planet opic (Battle for the Planet of the Apes) je bil film, pri katerem so ustvarjalci vedeli, da bo zadnji v seriji. Lee Thompson se je vrnil na režiserski stolček, scenarij pa je ponovno spisal Paul Dehn. Zaradi bolezni sta ga dokončala zakonca Corrington, ki sta Dehnov nekoliko pesimističen, ali pa realističen, zaključek spremenila po svoje. Bitka, sicer pripoved iz prihodnosti, sledi Ceasarju, ki želi zgraditi boljšo družbo, tako za ljudi kot opice, vseskozi pa se bori proti napadom človeških mutantov in zahrbtnim dejanjem opic, ki si želijo stopiti na njegovo mesto. Čeprav konca ne želimo razkriti v celoti, je časovni skok in nejasnost prizora jokajočega kipa še vedno predmet debate. Film je bil leta 1973 slabo sprejet, a zaslužil štirikrat več od proračuna.
Bitka za planet opic je bil zadnji film v prvotnem rafalu Planeta opic Foto: on tmdb
Serija Planet opic, ki ne uspe in 25 let premora
Že leto kasneje je sledila serija, ki pa je doživela le štirinajst epizod in bila že po dveh mesecih ukinjena. Po nasičenosti filmskega urnika s filmi Planeta opic je Fox šele sedem let kasneje spet posegel v franšizo. Takrat je deset epizod serije predelal v pet televizijskih filmov, pri čemur je pomembno poudariti le časovnico, znotraj katere je umeščena. Postavljena v leto 3085 se dogaja približno 900 let pred Taylorjevim prihodom v prvem filmu in približno 400 let po prizorih zadnjega filma. Še manj epizod je doživela animirana serija Vrnitev na Planet opic (Return to the Planet of the Apes), ki je bila predvajana med septembrom in decembrom leta 1975. Tematsko se je animirani izdelek vrnil k Vietnamski in hladni vojni, daleč stran od rasnih konfliktov.
Planet opic Tima Burtona: Želja po prebuditvi ne uspe
V naslednjih petindvajsetih letih je bilo z novim filmom Planeta opic povezanih več imen, med katerimi so najbolj slavna Arnold Schwarzenegger, James Cameron, Peter Jackson, Oliver Stone in Chris Columbus. Zgodilo se ni nič, vse do leta 1999, ko je Fox pisanje scenarija zaupal Williamu Broylesu, mlajšemu. Producenti so želeli izid leta 2001, scenarist pa je imel široko svobodo pri pisanju. Ponovno je moral biti proračun zrezan zaradi ambicioznosti scenarija, a tokrat govorimo o približno 100 milijonih. Scenarij je moral biti prirejen, režiser Tim Burton pa je moral skupaj z ekipo delati pospešeno, da bi ujeli tisti datum izida, za katerega je šel Fox skorajda preko trupel.
Šesti film v franšizi je bil pravzaprav predelava izvirnika, a vseeno nekoliko bližje knjižni predlogi Pierra Boulleja. Film je krasila zvezdniška zasedba – Mark Wahlberg, Helena Bonham Carter, Paul Giamatti, Michael Clarke Duncan, Tim Roth, Kris Kirstofferson, Cary-Hiroyuki Tagawa in v majhnih vlogah celo Charlton Heston in Linda Harrison. Zanimivo dejstvo je povezano s filmi Harry Potter, saj je Tim Roth zavrnil vlogo Severusa Snapa, da je lahko igral v Burtonovem Planetu opic.
Film je izšel julija 2001 in zaslužil 362 milijonov ameriških dolarjev. Pohvale so letele predvsem h kostumografiji in prostetiki, ki je bila prav zares izvrstna. Kljub temu pa odzivi niso bili najboljši, saj je v preteklih 25 letih izvirni film postal legendaren in tako nedotakljiv. Kot je zapisal Roger Ebert, je »Tim Burton ustvaril film, ki se pokloni originalu in je sam po sebi spoštljiv, a to ni dovolj, saj si bodo ljudje deset let kasneje raje izposojali original iz leta 1968.« Zaradi pospešene in utrudljive produkcije Burton ni imel interesa za vrnitev k nadaljevanju, medli odzivi pa so pri Foxu povzročili apatičnost pri ponovnem vstopu v franšizo. Tako je Tim Burton dejal, da bi se rajši vrgel skozi okno, kot pa posnel nadaljevanje. Tudi večina igralcev bi se vrnila, če bi se vrnil Burton, kar je pomenilo, da se je Planet opic ponovno izgubil za nekaj let. In filmu v dobro, da je pozabljen, čeprav roko na srce ni tako slab, kot bi si mislili – kar pa ne pomeni veliko.
Vrnitev franšize na vrh sveta po Gospodarju prstanov in Avatarju
Ker je bila filmska industrija v velikem vzponu, kot že mnogokrat poprej, in franšiza dokaj neizkoriščena, sta nastopila scenarista Rick Jaffa in Amanda Silver, predstavljajoč koncept za film Vzpon planeta opic (Rise of the Planet of the Apes). Šlo naj bi za tako imenovan mehak ponovni zagon, nad katerim so bili pri Foxu navdušeni že leta 2005. Zgodbo je scenarij sukal okoli opice, natančneje Cezarja (Caesar), in bil le del mitologije Planeta opic. Vse skupaj pa je trajalo, saj je bilo težko najti prave ljudi. Šele, ko so leta 2009 k projektu pristopili James Franco, Andy Serkis in režiser Rupert Wyatt.
Slednji je film takrat povezal z Nolanovim prvim Batmanom, kot film, ki je ustvarjen za ljudi, ki obožujejo franšizo, in stoji kot samostojen izdelek za vse ostale. In prav povezava Andyja Serkisa je bila tista, ki je nakazovala revolucijo znotraj filma o revoluciji. Prvič v zgodovini opice ne bodo obleke, temveč mešanica zajema gibov in vizualnih učinkov, za katere bo skrbelo podjetje Weta (Gospodar prstanov, Avatar). Storjeni so bili neverjetni napredki znotraj tehnologije zajema gibanja, ki so dovoljevali neverjetne posnetke skorajda resničnih bitij, ki so obdržala čustvene predstave igralcev.
Caesar Andyja Serkisa je izjemen filmski lik Foto: on tmdb
Kar smo videli v Gollumu, Kongu in Na'Vijih, je šlo še milje navzgor po lestvici prepričljivosti. Serkis, izkušen veteran tehnologije in opičjega gibanja iz Konga, je »prešel lik«, kot so povedali ustvarjalci. Ekipa za vizualne učinke je pregledovala šimpanze iz živalskega vrta v Wellingtonu, kaskaderji in učitelji gibanja pa so igralce učili opičjega gibanja od A do Ž.
Vzpon planeta opic: Evolucija postane revolucija
Z manj kot 100-milijonskim proračunom se je napovedoval avgustovski izid, kar ni najboljši mesec za filme, a pri Foxu niso imeli za izgubiti prav ničesar. Je šlo za predzgodbo, predelavo ali ponovni zagon? S pomešanimi nazivi se je film nič hudega sluteč izognil morebitni skrutinizaciji, saj se ni točno vedelo, kaj pravzaprav je. Dokler ni izšel in navdušil. Spremljali smo Willa Rodmana (James Franco), farmacevtskega raziskovalca, ki na šimpanzih testira zdravilo ALZ-112, da bi našel zdravilo za Alzheimerjevo bolezen, za katero trpi tudi njegov oče (John Lithgow). Ko po napadalnem izpadu šimpanzinje najde njenega mladička, ki v krvi že nosi serum, ki zvišuje inteligenco, ga vzame domov, da bi ga zavaroval pred smrtjo. Odkrije, da je mali šimpanz podedoval visoko inteligenco, in ga uporabi za skriti razvoj zdravila. Z njim ozdravi očeta, ki se vrne v stanje pred Alzheimerjevim, skupaj pa šimpanzu nadeneta ime. Caesar (Andy Serkis). Pametni šimpanz, varen pred zunanjostjo, presprašuje lastno identiteto in mesto v svetu. Ko začne Willov oče ponovno nazadovati, ga Caesar obrani pred nasilnim sosedom, za kar je šimpanz poslan v zavetišče, kjer se prvič znajde med šimpanzi. Will v podjetju razkrije, da je z zdravilom uspešno zdravil očeta, a potrebuje močnejši izdelek. Z odobrenimi novimi testi na šimpanzih razvijejo zdravilo ALZ-113, a se Will po smrti očeta odpove svojemu delu. V tem času zdravilo razkrije svoj učinek na človeka, Caesar pa v zavetišču sproži revolucijo.
Rise of the Planet of the Apes | Trailer | 20th Century FOX
Kritiki so bili v veliki meri navdušeni nad filmom, enako pa je bilo z gledalci. Vzpon planeta opic je vdihnil svež zrak v zamrlo franšizo. Po svetu je zaslužil 481 milijonov dolarjev in postavil rekord franšize. Prvič je bila uporabljena tematika znanosti oz. farmacije, ki je nadomestila pomen jedrskega orožja in rasnih konfliktov. Evolucija je postala revolucija, so rekli, gledalci pa smo nestrpno čakali na nadaljevanje. To je bilo hitro potrjeno, a smo morali nanj čakati nekoliko dlje. Načrt je bil jasen, na časovnici priti do izvirnika iz leta 1968, kar je razkrilo tudi filmovo mesto na časovnici – šlo je za predzgodbo.
Vstopi Matt Reeves in predstavi karakterno študijo šimpanza
Wyatta, ki je moral odstopiti od nadaljevanja, je nadomestil režiser Cloverfielda Matt Reeves. Temu so sledili popravki scenarija in potrdila Jamesa Franca in Freide Pinto, da se za nadaljevanje ne bosta vrnila. Ampak jasno je bilo, da se vrača Serkis, film pa se bo še dodatno fokusiral na lik šimpanza. Film, naslovljen z Zora planeta opic (Dawn of the Dead) je bil načrtovan za poletje 2014 in postal eden najbolj pričakovanih filmov leta.
Proračun je skočil na 170 milijonov, a Fox je imel vanj visoko zaupanje, ki se je poplačalo. Matt Reeves je ustvaril mojstrovino današnjega časa, ki je po svojem izidu zaslužila 710 milijonov dolarjev in navdušila vsakega, ki jo je videl.
Zora planeta opic je ob izvirniku najboljši film franšize Foto: on tmdb
Zora planeta opic nas je popeljala deset let v prihodnost, ko sta virus in vojna zdesetkala človeštvo, opicam pa omogočila vzpon. Caesar je vodja velike skupine opic, ki si je v gozdovih blizu San Francisca ustvarila dom in živi v miru. Ko naletijo na človeško skupine, se začnejo trenja, ki pripeljejo do novih konfliktov in spopadov.
Še preden je bil drugi del trilogije v kinih, so ustvarjalci svoj fokus že preusmerili v zaključek trilogije. Matt Reeves se je vrnil kot režiser in soscenarist, v zameno pa prejel 150 milijonov proračuna, da zaključi trilogijo s filmom Vojna za Planet opic (War for the Planet of the Apes). Tri leta je trajalo, da smo julija 2017 dobili še zaključek trilogije, ki je od mrtvih obudila legendarno franšizo in jo postavila med najboljše trilogije vseh časov.
Kljub naslovu in marketinški kampanji pa film ni bil »vojna«. Šlo je za zaključek zgodbe o šimpanzu Caesarju, ki ga je tako izvrstno upodobil Andy Serkis. Nekoliko manjši zaslužek v višini 491 milijonov je bil še vedno drugi najboljši dosežek v franšizi, a bil za nekatere pod pričakovanji, ki so obljubljala zgodovinsko bitko. Tega sicer nismo dobili, smo pa dobili eno bolj podrobnih karakternih študij v zadnjih letih.
Vojna za planet opic je zaključila Caesarjevo zgodbo Foto: on tmdb
Planet opic kot prikaz družbe skozi filmsko zgodbo
Nič čudnega ni, da v letu 2024 spremljamo že jubilejni deseti film v franšizi, z naslovom Kraljestvo planeta opic (Kingdom of the Planet of the Apes). Filmi v franšizi Planet opic so od leta 1968 prikazovali družbene težnje skozi prizmo znanstvene fantastike. Medtem, ko sta se prva filma naslanjala na opozarjanje pred jedrskim orožjem in hladno vojno, se je trilogija preteklega desetletja ukvarjala s človeško željo po obvladovanju narave oziroma znanosti. Če se zdijo vmesni filmi nekoliko slabši, ko govorimo o prikazu družbe skozi rasne konflikte, jih lahko pustimo kar pri miru.
Navkljub temu, da se zdi izvirnik s Charltonom Hestonom izdelek svojega časa, je v svojem bistvu film, ki bo brez težav premagal zob časa. Ti filmi so alegorija družbe, politike, znanosti in človeštva samega. Preko (večinoma) kakovostnih filmov pa se lahko dotaknejo tudi temelja kulture, ki ga predstavljajo filmi v modernem svetu. Tematsko so lahko opozorilo na človeško nezmožnost preseganja težav v družbeni, politični in rasni sferi, istočasno pa so lahko izvrstne karakterne študije ter prikaz tega, kar film lahko je. O njihovem pomenu vse pove spodnji prizor.
Fakulteta za dizajn, samostojni visokošolski zavod, v akademskem letu 2024 /2025 razpisuje magistrski študijski program Dizajn, na smereh Notranja oprema, Vizualne komunikacije in UX/UI, Moda in tekstilije ter Dizajn management.
Ne spreglejte: prijavni rok je odprt od 1. 3. do 27. 8. 2024.
Informativni dnevi
Na informativne dneve vas vabimo v ponedeljek, 13. 5. in 10. 6., ob 17.00, online, preko spletne platforme Google Meet. Povezave za pridružitev so na spletni strani Fakultete za dizajn.
Za vse zainteresirane kandidati, ki se ne morejo udeležiti informativnih dni v danih terminih, pa je vedno možna individualna predstavitev programa. Zaželene so predhodne prijave preko e- pošte: referat@fd.si.
Magistrski študijski program Dizajn
Magistrski študijski program Dizajn je zasnovan izrazito interdisciplinarno, združuje namreč znanja z različnih področij, vključno z oblikovalskimi, tehnološkimi, humanističnimi, družboslovnimi in managerskimi znanji. Tak pristop omogoča prilagajanje smernicam globalnega gospodarstva, ki od zaposlenih zahteva visoko fleksibilnost, širok spekter znanj in veščin, predvsem pa nov način razmišljanja, ki poraja inovativne rešitve. Predmetnik je oblikovan s ciljem zagotavljanja višje dodane vrednosti zaposlenega in posledično večje konkurenčnosti organizacije.
Pomembna prednost magistrskega študijskega programa je njegova široka izbirnost. Študenti lahko izbirajo med številnimi izbirnimi predmeti, ki jim omogočajo pridobivanje specifičnih kompetenc ter oblikovanje lastnega strokovnega profila.
STUDIO III – notranja oprema javnih objektov (Hotel). Študenti: Kaja Štucin, Tjaša Furlan, Nik Andoljšek Poljka, Maja Rabič, Tajda Lepener, Kaja Urankar, Kuhar Bogomila, Ostanek Marko. Mentor: prof.dr. Jasna Hrovatin
Študijsko delo in pedagoški pristopi
Študijsko delo in pedagoški pristopi se osredotočajo na individualni napredek vsakega posameznega študenta. Delo poteka v manjših skupinah, kjer je poudarek na izrazitem individualnem pristopu pri konzultacijah in korekturah. Ključna sestavina programa so t. i. STUDII, ki omogočajo študentom pridobivanje praktičnih znanj skozi aplikativne projekte, ki so zasnovani za realne potrebe družbenega okolja in so lahko neposredno prenosljivi v gospodarstvo.
Študijski proces je tesno povezan z načelom design thinkinga in se dopolnjuje s sodobnimi in inovativnimi pedagoškimi praksami. Poleg domačih visokošolskih učiteljev program bogatijo tudi tuji gostujoči predavatelji in strokovnjaki iz različnih področij, kar daje programu mednarodno dimenzijo. Študentom omogočamo aktivno sodelovanje in predstavitev svojih projektov na vseh relevantnih strokovnih, znanstvenih in umetniških dogodkih na fakulteti, kar pripomore k njihovemu profesionalnemu razvoju.
Magistrski študijski program študentom nudi:
projektno delo v studijih na konkretnih oblikovalskih projektih;
interdisciplinarno povezovanje in sodelovanje s študenti drugih fakultet;
gostovanja priznanih domačih in tujih predavateljev;
možnost sodelovanja na različnih domačih in mednarodnih natečajih in konferencah;
intenzivno sodelovanje z gospodarstvom ter znanstveno-raziskovalno delo v sklopu mednarodnih raziskovalnih projektov;
pomoč pri uveljavljanju lastne blagovne znamke oz. lastnega podjetja.
Študij se zaključi s pripravo ter zagovorom zaključnega magistrskega dela, študenti pridobijo naziv magistrica oz. magister dizajna (mag. diz. /M. A).
Način študija
Študij na drugi stopnji je organiziran izredno in traja 2 leti (4 semestri). Prav zaradi izrednega načina študija želimo izvedbo študijskega programa čim bolj približati študentom. Predavanja, vaje, korekture so organizirane v popoldanskem času, deloma v oddaljenem (online) načinu, praktično delo pa se izvaja na lokacijah v Ljubljani (Dunajska 129) in v dislocirani enoti (Hiša za dizajn management in inovacije -HDMI, Gerbičeva 51).
Šolnina
Šolnina za magistrski študijski program je objavljena v Ceniku storitev FD, ki je objavljen na spletni strani fakultete.
Vsi kandidati, ki ne prihajajo iz oblikovalskih ali sorodnih VS institucij, morajo pred vpisom opraviti preizkus nadarjenosti. Pri preizkusu nadarjenosti se kandidatova usposobljenost na oblikovalskem področju preverja na osnovi pisnega dela (portfolia) in ustnega dela (razgovor s kandidatom).
Verjamemo, da imate še kakšno vprašanje, povezano s študijem na Fakulteti za dizajn. Na vsa vaša vprašanja vam bomo z veseljem odgovorili v Referatu za študentske zadeve (ga. Mileva Miškovič): 059 23 50 10, 031 383 883 ali preko maila: referat@fd.si.
Le malo je tistih žanrov in kombinacij, ki se jih slovenska literarna sfera še ni dotaknila. Potopisi in kriminalke spadajo med najbolj priljubljene knjižne žanre v Sloveniji in na svetu, zdaj pa je čas za slovensko kombinacijo obeh. Mojca Rudolf, ki nas je v zadnjih letih navdušila s trilogijo Temačna skrivnost Irske, napoveduje prvo slovensko potopisno kriminalko, ki bo že kmalu na voljo. Kaj vemo o prihajajočem izidu?
Mojca Rudolf predstavlja … Lep dan za umor
Mojca Rudolf je v karieri izdala že več kot dvajset let, v zadnjih dveh letih pa je predstavila omenjeno trilogijo, ki jo sestavljajo uspešnice Solze, ki jih ni, Nasmeh, ki molči in Žalost, ki bledi. Izdane v samozaložbi, zaradi česar je uspeh še bolj pomemben, so osvojile srca bralk in bralcev v Sloveniji. In z veseljem bo prav vsak posegel tudi po prihajajoči knjigi, ki nosi naslov Lep dan za umor.
V teh dneh je razkrila naslovnico in del vsebine. »Moja knjiga ni resna. Je zabavna. Je šaljiva. Je humorna. Je pa tudi poučna,« je zapisala ob objavi naslovnice, ki je razveselila bralce. Kot pravi, je naslovnico naredil karikaturist Matjaž Fuchs.
Mojca Rudolf – Lep dan za umor
Mojca Rudolf pa poudarja, da gre za malce posebno knjigo. Glede na predhodno trilogijo gre predvsem za tematski odmik od psihološkega raziskovanja irske preteklosti skozi magdalenske domove, Težave in družinske motive. Tako zapiše, da »robčkov zaradi pretakanja solz ob izjemno žalostni ali trpeči zgodbi, kot jih danes mrgoli, tokrat ne boste potrebovali.« Dodaja, da bo knjiga v prvi vrsti sproščena, zabavna, humorna, ponekod samoironična in le na trenutke resna.
Ker gre za zmes kriminalke in potopisa, je razkrila tudi mesto dogajanje. No, pravzaprav gre za območje, saj je zgodba svoje mesto našla v Skandinaviji. Obljublja, da bomo bralci izvedeli veliko o Skandinaviji preko simpatičnih junakov.
Na našem radarju se je hitro znašla, redne bralke in bralci pa že nestrpno pričakujejo izid prve slovenske potopisne kriminalke. Več o nastajanju knjige pa na družbenih omrežjih Mojce Rudolf.
Danes so dijakinje in dijaki vstopili v zanimivo obdobje srednješolskega izobraževanja. Govorimo o eseju iz slovenščine, ki pomeni otvoritev splošne mature. K pisanju slednjega se je letos prijavilo 6.747 kandidatov, potekala pa bo na 82 šolah.
Pisni izpiti iz splošne mature se bodo nadaljevali v sredo, 29. maja, s pisanjem drugega dela pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika. Temu pa sledijo še drugi izpiti. Tako bodo dijakinje in dijaki pisali še:
izpit iz angleščine – 1. junij
izpit iz matematike – 8. junij
izpiti iz tujih jezikov – 6., 10., 12. in 13. junija
izpiti iz izbirnih predmetov – med 30. majem in 14. junijem
ustni izpiti – med 10. in 21. junijem
Kdaj bodo znani rezultati mature?
Rezultati splošne mature bodo znani v četrtek, 11. julija. Od 7. ure dalje bo maturantom omogočen tudi dostop do ocen preko spleta.
Spomnimo, da se danes tudi več kot 43 tisoč učencev preizkuša v NPZ slovenščine. V četrtek sledi še matematika, 13. maja bodo šestošolci pisali test tujega jezika, devetošolce pa takrat čaka preverjanje iz tretjega predmeta (fizika, likovna umetnost, prvi tuji jezik in zgodovina). Nacionalno preverjanje znanja letos čaka 22.315 šestošolcev na 498 šolah in 21.129 devetošolcev na 489 šolah.
Dosežki za učence 9. razreda bodo znani 14. junija, za učence 6. razreda pa 24. junija.
Z nekaj premišljenosti si lahko elegantno in modno oblečena med celotno nosečnostjo (tudi v visoki nosečnosti), hkrati pa je pomembno, da ti bo med predavanji in obveznostmi na faksu predvsem udobno.
Kakšen naj bo tvoj nosečniški stil oblačenja za na faks?
Vse se začne s sprejemanjem spreminjajočega se telesa med nosečnostjo, ki vsaki ženski ponuja priložnost za raziskovanje novih stilov oblačenja in občutkov, ki jih prinaša novo življenje, ki raste v njenem trebuščku.
Nosečniška oblačila začnejo ženske po navadi nositi od 2. meseca nosečnosti naprej do poroda. Nosijo jih v času dojenja oz. največkrat kar do 1. leta starosti otroka. Tako, da ti bodo dobro izbrani in kvalitetni nosečniški kosi lahko služili kar nekaj časa.
Pokaži trebušček
Trebušček je simbol novega življenja, zato ga ne skrivaj, ampak pokaži.
Izberi oprijete majice, tunike in obleke, ki poudarijo tvoj trebušček. Čeznje pa lahko nosiš tudi elegantne blejzerje ali jeans jakne.
Lepo prilagajoča oblačila bodo lepše stala na tvojem nosečniškem telesu kot pa prevelika, raztegnjena in ohlapna oblačila.
Cilj tvojega nosečniškega stila naj bo: »udobno, privlačno, modno in sproščeno počutje«.
Poišči kakovostne, mehke, elastične tkanine, ki se prilagajajo in rastejo s telesom nosečke. Dobro je, če oblačila nudijo tudi podporo trebuščku in so koži prijazna (predvsem ne povzročajo srbečice).
Nosečniške pajkice v kombinaciji z udobno tuniko so kot nalašč za dolge ure na faksu.
Nakit, šali in pasovi lahko dodajo osebnost tudi najpreprostejšemu nosečniškemu stilu. Pazi le na udobje – odloči se za dodatke, ki ne bodo omejujoči ali težki (predvsem kadar veš, da boš na faksu dlje časa).
Nosečnost ne pomeni, da moraš popolnoma prenoviti svojo garderobo.
Namesto tega v svoj obstoječi stil vključi nosečniške kose (pajkice ali hlače za nosečnice, modne trenirke, tunike, jopice, spodnje majčke, majčke, krila).
Zapomni si, udobne nosečniške obleke so najboljše prijateljice nosečnice!
Garderobno lahko popestriš tudi z majčkami, ki imajo v predelu trebuščka zabavne napise (pridem kmalu, kinder surprise, baby is loading, 100 % organsko …).
Zakaj ne bi tvoj trebušček kolegom na faksu polepšal dneva ali pa vsaj privabil nasmeh na obraz?
Dober komplet nosečniških nedrčkov in podpornega spodnjega perila lahko naredi čudeže za tvoje udobje in samozavest.
Kvalitetni nosečniški nedrčki (najboljša izbira v času dojenja so nedrčki brez kosti) nudijo predvsem dovolj podpore in se lepo prilagajajo spreminjajočim se velikosti prsi. Če želiš dodatno podporo za svoj trebušček, pa preizkusi nosečniška oblačila za oblikovanje telesa.
Poišči eleganten, a funkcionalen nahrbtnik ali večjo torbo, da boš lahko poleg knjig, prenosnega računalnika, tablice in drugih pripomočkov za faks, s seboj nosila tudi večjo steklenico vode in zdrave prigrizke.
Seveda ne rabiš zapraviti celega premoženja za nakup nosečniških oblačil, ampak lahko investiraš le v nujne osnovne kose (nosečniške kavbojke, pajkice, majice, spodnje perilo).
Osnovne kose lahko z nekaj premišljenosti in drznosti kombiniraš s svojo staro garderobo in ustvariš neskončno možnosti stilov, v katerih se boš počutila samozavestno in udobno na faksu.
Obrneš se lahko tudi na spletne strani z rabljenimi oblačili ali pa FB skupine (Mamice prodajajo, Nosečka bolšjak …) pa tudi na Marketplacu se z nekaj brskanja in sreče najde veliko ugodnih in kakovostnih nosečniških kosov.
Vse večkrat so po občinah organizirane tudi menjave oblačil in pripomočkov za mamice in njihove otroke. Kjer lahko zgrešene nakupe brezplačno zamenjaš za uporabne kose nosečniških oblačil ali dodatke za prihajajočega dojenčka.
Uživaj v svoji nosečnosti in se zabavaj z izbiro nosečniške garderobe, predvsem pa na faksu samozavestno »zazibaj« v svoj nov nosečniški stil.
Elektronski jezik človeškemu organu na videz ni preveč podoben, a njegove nitaste sonde so se v testu zaznavanja pokvarjenega vina izkazale za bolj zanesljive od človeških čutov. Pri nedavnem eksperimentu je e-jezik zaznal mikroorganizme v belem vinu že teden dni po kontaminaciji. Človeški čuti so spremembo arome zaznali štiri tedne pozneje.
Naprava lahko vinarjem pomaga ohraniti kakovost vina
»Če bi vzorec preverili z elektronskim jezikom, bi lahko po tednu dni zaznali kontaminacijo ali težavo z vinom, v nasprotju s čakanjem do štirih tednov v primeru senzorične analize,« je razložila Carolyn Ross, profesorica univerze Washington State, kjer so raziskavo izvedli. Rezultati so bili objavljeni v reviji Journal of Food Science in kažejo, da bi testiranje z e-jezikom lahko dopolnilo trenutne metode (vohanje, test v petrijevki). E-jezik bi vinarjem pomagal prej ujeti in odpraviti težave.
E-jezik zbira podatke ali »prstne odtise« različnih vin
Ko so potopljeni v tekočino, lahko senzorji e-jezika »okusijo« vino tako, da analizirajo prisotnost določenih spojin. Znanstvena skupina je instrument programirala v razne namene; med drugim za zbiranje neke vrste prstnega odtisa vina. S to metodo so hitreje prišli do informacij, ki bi zanimale proizvajalce vina. Ekipa meni, da e-jezik podaja zanesljive informacije o kakovosti vina in je primeren kot dopolnila tehnika, ne pa tudi nadomestilo za obstoječe metode.
Raziskovalci so različnim steklenicam rizlinga dodali štiri različne mikrobe. Ti mikrobi pogosto kontaminirajo belo vino in ga lahko pokvarijo. Hkrati povzročajo neprijeten vonj, med drugim po acetonu, krvomočnicah ali zatohlem. Skupina trinajstih izurjenih prostovoljcev je prepoznavala lastnosti vin po njihovih aromah, tako pozitivnih kot negativnih, vključno z zgoraj naštetimi vonji. Prostovoljci so preučili kontrolno skupino nekontaminiranih vin in vzorce kontaminiranega vina, ki je bilo v shrambi vsaj teden in največ 42 dni. E-jezik je doletela ista naloga. Uspelo mu je identificirati vse vrste kontaminacije, in to že po sedmih dneh. Človeški senzorični analizi je to uspelo šele po 35 dneh – 28 dni pozneje.
Kar težko je zapisati, da v bližini Slovenije le poredko naletimo na najdbe, ki odmevajo širom sveta. Zdaj je drugače, saj iz Srbije prihaja novica o veliki najdbi poznoneolitske naselbine v velikosti 13 hektarjev.
Zgodovinska najdba na severu Srbije
Mednarodna ekipa arheologov ROOTS Cluster of Excellence je v bližini reke Tamiš na skrajnem severnem delu Srbije odkrila poznoneolitsko naselbino. Ta se nahaja v bližini vasi Jarkovac v pokrajini Vojvodina. »To odkritje je izjemnega pomena, saj v regiji srbskega Banata ne poznamo kakšnih večjih poznoneolitskih naselbin,« je dejal profesor Martin Furholt z univerze v Kielu.
Povedali so, da so območje kartirali s pomočjo geofizikalnih in geomagnetnih metod. Tako so ugotovili, da naselbina obsega območje od 11 do 13 hektarjev, obdano pa je s štirimi do šestimi jarki.
»Naselbina te velikosti je spektakularna,« je dejal Fynn Wilkes, doktorski študent na univerzi Kiel. Poudaril je, da dajejo podatki jasno predstavo o strukturi mesta pred 7 tisoč leti.
Najdišče Jarkovac v Srbiji ima površino do 13 hektarjev in je obdano s štirimi do šestimi jarki. Globoko črne kotne anomalije kažejo na veliko število požganih hiš. Foto: on sci news
Ostanki vinčanske kulture v Srbiji in na Madžarskem
O rezultatih preiskave so povedali, da »površinski material kaže, da naselbina predstavlja bivališče vinčanske kulture, ki je datirana med 5400 in 4400 pred našim štetjem.« Dodali so tudi močne vplive regionalne banatske kulture. »Tudi to je izjemno, saj je na ozemlju današnje Srbije znanih le nekaj naselbin z materialom iz banatske kulture,« so arheologi raziskave več krožnih elementov iz poznega neolitika povezali z najdbami na Madžarskem.
»Ti tako imenovani rondeli so pripisani kulturi Lengyel ,« so povedali. Ta je v preteklosti umeščena med 5000/4900 do 4500/4400 pred našim štetjem. Zahvaljujoč kombinaciji metod so lahko bolj jasno kot prej razlikovali obdobja, predstavljena na posameznih najdiščih.
Najdišča v Srbiji in na Madžarskem Foto: on sci news
»Omogočilo nam je, da ponovno ocenimo nekatera že znana najdišča na Madžarskem,« je povedala dr. Kata Furholt, arheologinja na univerzi Kiel. Tako so se mesta, prej kategorizirana kot pozni neolitski krožni jarki, izkazala za veliko mlajše strukture. Terensko delo pri naših vzhodnih sosedih je vključevalo ponovno ovrednotenje naselbine, ki je bila prej postavljena v pozni neolitik, in najverjetneje pripada mlajši vučedolski kulturi – ta je umeščena v 3000-2400 pred našim štetjem. Poleg slednje je terensko delo vključevalo tudi dokumentiranje celotnega jarka v vasi Vokány.
Geomagnetska raziskava na severu Srbije Foto: on uni-kiel
Jugovzhodna Evropa kot odgovor na mnoga vprašanja
»Jugovzhodna Evropa je zelo pomembna regija za odgovor na vprašanje, kako so se znanja in tehnologije širili v zgodnjih obdobjih človeške zgodovine in kako je bilo to povezano z družbenimi neenakostmi,« je dejal profesor Furholt.
»Tukaj so se v Evropi prvič pojavile nove tehnologije in znanje, kot je obdelava kovin,« je dodal in poudaril, da z novoodkritimi najdišči zbirajo pomembne podatke za boljše razumevanje družbenih neenakosti in prenosa znanja.
V prihodnjih dneh in tednih bo najdba v Srbiji razkrila že dodatne odgovore in ponudila nova vprašanje. Eno večjih, ki zanima arheologe, je vprašanje požganih hiš, ki so bile zaznane v raziskavi.
![Fakulteta za dizajn · Faculty of Design [OFFICIAL PROMO VIDEO]](https://www.student.si/wp-content/plugins/wp-youtube-lyte/lyteCache.php?origThumbUrl=https%3A%2F%2Fi.ytimg.com%2Fvi%2FyYgmwAgEyRw%2F0.jpg)
