ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Kar težko je zapisati, da v bližini Slovenije le poredko naletimo na najdbe, ki odmevajo širom sveta. Zdaj je drugače, saj iz Srbije prihaja novica o veliki najdbi poznoneolitske naselbine v velikosti 13 hektarjev.

Zgodovinska najdba na severu Srbije

Mednarodna ekipa arheologov ROOTS Cluster of Excellence je v bližini reke Tamiš na skrajnem severnem delu Srbije odkrila poznoneolitsko naselbino. Ta se nahaja v bližini vasi Jarkovac v pokrajini Vojvodina. »To odkritje je izjemnega pomena, saj v regiji srbskega Banata ne poznamo kakšnih večjih poznoneolitskih naselbin,« je dejal profesor Martin Furholt z univerze v Kielu.

Povedali so, da so območje kartirali s pomočjo geofizikalnih in geomagnetnih metod. Tako so ugotovili, da naselbina obsega območje od 11 do 13 hektarjev, obdano pa je s štirimi do šestimi jarki.

»Naselbina te velikosti je spektakularna,« je dejal Fynn Wilkes, doktorski študent na univerzi Kiel. Poudaril je, da dajejo podatki jasno predstavo o strukturi mesta pred 7 tisoč leti.

Ostanki vinčanske kulture v Srbiji in na Madžarskem

O rezultatih preiskave so povedali, da »površinski material kaže, da naselbina predstavlja bivališče vinčanske kulture, ki je datirana med 5400 in 4400 pred našim štetjem.« Dodali so tudi močne vplive regionalne banatske kulture. »Tudi to je izjemno, saj je na ozemlju današnje Srbije znanih le nekaj naselbin z materialom iz banatske kulture,« so arheologi raziskave več krožnih elementov iz poznega neolitika povezali z najdbami na Madžarskem.

»Ti tako imenovani rondeli so pripisani kulturi Lengyel ,« so povedali. Ta je v preteklosti umeščena med 5000/4900 do 4500/4400 pred našim štetjem. Zahvaljujoč kombinaciji metod so lahko bolj jasno kot prej razlikovali obdobja, predstavljena na posameznih najdiščih.

»Omogočilo nam je, da ponovno ocenimo nekatera že znana najdišča na Madžarskem,« je povedala dr. Kata Furholt, arheologinja na univerzi Kiel. Tako so se mesta, prej kategorizirana kot pozni neolitski krožni jarki, izkazala za veliko mlajše strukture. Terensko delo pri naših vzhodnih sosedih je vključevalo ponovno ovrednotenje naselbine, ki je bila prej postavljena v pozni neolitik, in najverjetneje pripada mlajši vučedolski kulturi – ta je umeščena v 3000-2400 pred našim štetjem. Poleg slednje je terensko delo vključevalo tudi dokumentiranje celotnega jarka v vasi Vokány.

Jugovzhodna Evropa kot odgovor na mnoga vprašanja

»Jugovzhodna Evropa je zelo pomembna regija za odgovor na vprašanje, kako so se znanja in tehnologije širili v zgodnjih obdobjih človeške zgodovine in kako je bilo to povezano z družbenimi neenakostmi,« je dejal profesor Furholt.

»Tukaj so se v Evropi prvič pojavile nove tehnologije in znanje, kot je obdelava kovin,« je dodal in poudaril, da z novoodkritimi najdišči zbirajo pomembne podatke za boljše razumevanje družbenih neenakosti in prenosa znanja.

V prihodnjih dneh in tednih bo najdba v Srbiji razkrila že dodatne odgovore in ponudila nova vprašanje. Eno večjih, ki zanima arheologe, je vprašanje požganih hiš, ki so bile zaznane v raziskavi.

Dinozavri so predmet številnih vprašanj, vse od podobe do načina življenja. Največ neodgovorjenega je v biološkem svetu dinozavrov in njihovem obnašanju. Tako se pogosto pojavi vprašanje, kako pametni so bili dinozavri? Ali so res razmišljali taktično, kot znani velociraptorji v filmih Jurski park, ali gre za zmedene kokoši, ki so v višino merile več metrov? Morda odgovor o pameti velikih teropodov prinaša študija paleontologinje Suzane Herculano-Houzel.

Je bil tiranozaver pameten kot primati, krokodil ali kokoš?

V študiji zatrjuje, da so imeli dinozavri, kot je bil Tiranozaver Rex, izjemno veliko število nevrov in bili tako bistveno bolj inteligentni od dosedanjih domnev. Število nevtronov naj bi neposredno vplivalo na inteligenco, metabolizem in življenjsko zgodovino. Poleg tega omenja, da je bil prav T-Rex v nekaterih navadah precej podoben današnjim opicam.

»Severnoameriški teropodni dinozaver T-Rex je vrhunski plenilec, saj je med največjimi, najmočnejšimi in najtežjimi kopenskimi mesojedci vseh časov,« je povedal dr. Hady George z Univerze v Bristolu. Pojasnil je, da je paleontologinja dr. Herculano-Houzel predlagala, da bi bilo treba že tako impresivnemu plenilskemu življenjepisu T. rexa pripisati še inteligenco na ravni antropoidnih primatov. Slednje temelji na visokih ocenah števila nevronov v njegovih prednjih možganih. »Ta zaključek je izhajal iz paradigme, po kateri se nevrološke spremenljivke, lahko, tako trdijo, uporabijo za sklepanje o presnovnih parametrih, vedenju in dolgoživosti pri fosilnih vrstah,« je poudarila.

Njeno študijo so (dokaj) uspešno zanikali drugi znanstveniki

V svoji študiji pa so George in soavtorji podrobneje preučili te tehnike. Ugotovili so, da so prejšnje predpostavke o velikosti možganov pri dinozavrih in številu nevronov, ki jih vsebujejo njihovi možgani, nezanesljive.

Ta raziskava sledi desetletjem analize, v kateri so paleontologi in biologi preučevali velikost in anatomijo dinozavrovih možganov ter uporabili te podatke za sklepanje o vedenju in življenjskem slogu. Informacije o možganih dinozavrov pridobivajo iz mineralnih polnil možganske votline, imenovane endokasti, pa tudi iz oblik samih votlin.

Avtorji so ugotovili, da je bila velikost njihovih možganov precenjena – zlasti prednjih možganov – in s tem tudi število nevronov. Poleg tega poudarjajo, da ocene števila nevronov niso zanesljivo vodilo do inteligence.

»Za zanesljivo rekonstrukcijo biologije davno izumrlih vrst bi morali raziskovalci preučiti več vrst dokazov, vključno z anatomijo okostja, histologijo kosti, vedenjem živih sorodnikov in fosilnimi sledmi,« so povedali. »Določanje inteligence dinozavrov in drugih izumrlih živali je najbolje narediti z uporabo številnih dokazov, od grobe anatomije do fosilnih odtisov, namesto da se zanašamo zgolj na ocene števila nevronov,« je dodal dr. Hady.

Eden od paleontologov, dr. Kai Caspar, je poudaril, da napovedovanje inteligence pri izumrlih vrstah preko rekonstrukcije endokastov, ni dobra praksa. »Število nevronov ni dober napovedovalec kognitivne uspešnosti in njihova uporaba za napovedovanje inteligence pri že davno izumrlih vrstah lahko vodi do zelo zavajajočih interpretacij,« pa je povedala dr. Ornella Bertrand, paleontologinja na Institut Català de Paleontologia Miquel Crusafont.

Tiranozaver je bil po pameti podoben krokodilom

»Možnost, da bi bil T. rex tako inteligenten kot pavijan, je fascinantna in grozljiva teza, s potencialom, da ponovno razkrije naš pogled na preteklost,« je dejal dr. Darren Naish, paleontolog z Univerze v Southamptonu.

Njihova študija z vsemi podatki stremi proti uvodni študiji tega prispevka. Za konec poudarjajo, da so bili tiranozavri bolj podobni krokodilom, kar je še vedno noro fascinatno.