Božič, ki ga kot rojstvo Jezusa Kristusa po svetu praznujejo mnogi kristjani, morda ne obeležuje pravega rojstva Jezusa Kristusa. Da bi bilo presenečenje še večje, pa se pojavlja celo vprašanje, ali je sploh bil rojen v prvem letu našega štetja.
Nobena krščanska enciklopedija ni prepričana, kdaj naj bi bil Jezus rojen. Tudi dokumenti, ki pričajo o Jezusovem življenju, to je Sveto Pismo, nimajo odgovora na to vprašanje. Vendar pa je dosti učenjakov in zgodovinarjev prepričanih, da Sveto Pismo in drugi dogodki, ki jih opisujejo dokumenti jasno kažejo, da Jezus verjetno ni bil rojen 25. decembra.
Popis prebivalstva in ovce nam dajo misliti
Popis prebivalstva. Nedolgo, preden se je Jezus rodil, je cesar Avgust izdal odredbo, »naj se popiše ves obljudeni svet«. Vsakdo se je moral dati popisati »v svojem rodnem kraju«, kar je morda pomenilo, da je moral potovati teden ali več. (Luka 2:1–3) Ljudje bi nad to odredbo, ki je verjetno bila vpeljana zaradi lažjega pobiranja davkov in novačenja vojakov, negodovali ne glede na letni čas. Toda Avgust najverjetneje ne bi hotel svojih podložnikov še bolj razdražiti s tem, da bi mnoge med njimi prisilil, da se na dolgo pot odpravijo med mrzlo zimo.

Ovce. Pastirji so »bivali na prostem in ponoči čuvali svoje črede«. (Luka 2:8) Knjiga Daily Life in the Time of Jesus pravi, da so bile črede zunaj od »tedna pred pasho (druga polovica marca)« do sredine novembra. Nato dodaja: »(Črede) so zimo preživljale pod streho; in že samo iz tega se lahko vidi, da je malo verjetno, da bi bil tradicionalni datum božiča, ki je pozimi, saj v evangeliju piše, da so bili pastirji zunaj.«
Smrt kralja Heroda
Smrt kralja Heroda. Eden od dogodkov s katerimi lahko poskusimo Jezusovo rojstvo ustaviti v časovni kontekst je tudi smrt kralja Heroda. V poskusu umora Jezusa je kralj domnevno ukazal usmrtiti vse moške dojenčke, mlajše od 2 let, ki so živeli v bližini Betlehema, dogodek, znan kot pokol nedolžnih. To se je zgodilo malo pred Herodovo lastno smrtjo, datum pa je še vedno sporen. Vendar večina učenjakov, sledi datumu, ki so ga uporabili rimski zgodovinarji, ki so verjeli, da je Herod umrl leta 4 pr.
Toda zgodovinarji se ne strinjajo glede Herodovega dejanskega leta smrti in mnogi so trdili, da je množični detomor le legenda. V svoji knjigi » Zealot: The Life and Times of Jesus of Nazareth « je biblični učenjak in avtor Reza Aslan zapisal, da je bil Herodov pokol »dogodek, za katerega ne obstaja niti kanček potrditvenega dokaza v nobeni kroniki oz. zgodovina časa, bodisi judovska, krščanska ali rimska.«

Betlehemska zvezda
Drugi učenjaki so poskušali povezati » betlehemsko zvezdo «, ki naj bi napovedovala Jezusovo rojstvo, z dejanskimi astronomskimi dogodki, da bi natančno določili njegovo leto rojstva. Na primer, v članku iz leta 1991 v Quarterly Journal of the Royal Astronomical Society je astronom Colin Humphreys predlagal, da je bila legendarna zvezda pravzaprav počasen komet, ki so ga kitajski opazovalci posneli leta 5 pr. n. št. Vendar je bila Humphreysova teorija od takrat ovržena.

Kaj sploh vemo?
Domnevamo lahko, kdaj se je Jezus rodil, če štejemo od datuma njegove smrti nazaj. Umrl je na dan pashe, 14. nisana, to je bilo spomladi leta 33 n. št. Glede na to, da je bil Jezus star kakih 30 let, ko je začel javno delovati, in da je njegovo delovanje trajalo tri leta in pol, lahko sklepamo, da se je rodil zgodaj jeseni leta 2 pr. n. št.
Mesec Jezusovega rojstva je bil prav tako predmet razprave, pri čemer ena od teorij nakazuje, da sta bila Betlehemska zvezda morda Venera in Jupiter, ki sta se združila in oblikovala svetlo svetlobo na nebu, redek dogodek, ki se je zgodil junija leta 2 pr. Druga možnost je podobna konjunkcija med Saturnom in Jupitrom, ki se je zgodila oktobra leta 7. pr. n. št.

Zakaj 25. december?
Če res nihče ne more s popolnostjo trditi, kdaj je bil Jezus rojen, zakaj sploh govorimo o 25. decembru? 25. decembra so pogani praznovali zimski solsticij in praznik nepremagljivega sonca. Rimokatoliška cerkev je zelo znana po tem, da je prevzemala že obstoječe praznike poganov in jih preoblikovala v krščanske praznike, da bi jim približala krščansko vero. Predvideva se, da je prav to tudi glavni razlog, da še danes božič praznujemo na 25. december.















Spremembe na materničnem vratu, ki nastanejo kot posledica dolgotrajne, večletne okužbe z visoko tveganimi človeškimi papilomavirusi (HPV), se najpogosteje pojavijo pri ženskah v rodnem obdobju in v nekaterih primerih lahko vodijo v razvoj raka materničnega vratu. Poznamo nizkotvegane in visokotvegane spremembe.
V zadnjem času imajo minimalno invazivne tehnike zdravljenja sprememb na materničnem vratu prednost pred klasičnimi ekscizijskimi metodami.
Človeški papilomavirusi, ki jih je že več kot 200, živijo v koži in sluznicah ljudi. Okužbe s HPV so zelo pogoste, saj se vsaj enkrat v življenju okužimo skoraj vsi. Okužba je izjemno pogosta tako pri ženskah, kot pri moških in le ti niso zgolj prenašalci.
»Rak materničnega vratu lahko prizadene tudi mlade ženske, v skoraj četrtini primerov se odkrije pri ženskah, mlajših od 45 let, in nemalokrat pri ženskah, ki še niso rodile. Pri bolnicah, ki so še v rodni dobi in še niso rodile, si pogosto želimo zdravljenja, ki bo omogočalo ohranitev rodne funkcije in pustilo čim manj posledic, ki bi lahko vplivale na izid nosečnosti v prihodnje, le to pa ni vedno mogoče. Odločitev o načinu zdravljenja je individualna, poleg želje bolnice po ohranitvi rodnosti, upoštevamo še več drugih dejavnikov, npr. razširjenost bolezni,« pojasni dr. Košir Pogačnik, ki je specialistka za patološke nosečnosti.
Kadar se pojavijo predrakave spremembe na materničnem vratu v obdobju, ko ženska še ni rodila ali še načrtuje nosečnost, se za zdravljenje uporablja manj invazivne tehnike, ki bolj ugodno vplivajo na izid naslednje nosečnosti.
Dr. Košir Pogačnik zaskrbljeno razlaga: »Prezgodaj rojeni otroci imajo lahko dolgoročne posledice, povečano je tveganje za spremembe v razvoju osrednjega živčevja, srčno-žilnega in dihalnega sistema. Bolj prezgodaj kot so rojeni, bolj so nezreli vsi njihovi organi in da preživijo, potrebujejo podporo številnih naprav in posegov ter pomoč posebej izobraženega medicinskega osebja.«
Najbolj učinkovit način zaščite pred človeškimi papilomavirusi je cepljenje. Cepljenje proti HPV je na voljo za oba spola od 9. leta starosti dalje in je zelo varno in učinkovito. Najbolj učinkovito je pred začetkom spolnih odnosov. Tudi imunski odziv na cepljenje je najboljši prav v starosti 9 do 14 let. Cepljenje je učinkovito tudi po pričetku spolnih odnosov, po individualni presoji in priporočilu zdravnika, glede na tveganje za okužbo. Takrat cepivo zaščiti le pred okužbo s tistimi HPV, s katerimi oseba še ni bila okužena in jih cepivo pokriva. V Sloveniji je cepljenje proti HPV v državnem programu cepljenja za deklice in dečke v 6. razredu osnovne šole brezplačno. Cepijo se lahko tudi vse zamudnice do dopolnjenega 26. leta ter fantje v 7. in 8. razredu osnovne šole, ki še niso bili cepljeni. Od letošnjega šolskega leta 2023/24 naprej se v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja proti HPV lahko cepijo tudi fantje v srednji šoli in sicer vsi dijaki v 1. in 3. letniku srednje šole.











