Orke veljajo za ene najbolj inteligentnih živali. So odlični lovci, hitro se učijo, imajo kompleksno socialno hierarhijo in skorajda lasten jezik. V zadnjih letih pa raziskovalci opažajo vedno več fascinantnih in že kar strašljivih obnašanj ork. Potapljajo ladje in se spravljajo na največje zemeljsko bitje sinjega kita. Opažanja so tako bizarna in šokantna, da bi kdo pomislil, da so orke sredi pospešene evolucije in da bi se morali resno začeti bati kita ubijalca.
Orke, inteligenten lovec, ki je strah in trepet morja
Leta 2019 so očividci pri jugu Avstralije poročali o strašljivem dogodku. Skupina ork je napadla in razmrcvarila velikega sinjega kita. Živega so ga jedle in kit je umrl šele kakšno uro po napadu.
V zadnjih mesecih raziskovalci opažajo napade ork na morske pse, kjer jim najbolj teknejo njihova jetra.
Tudi ljudje nismo varni pred njimi. Od leta 2020 so orke potopile vsaj tri ladje v bližini iberskega polotoka. Po poročanjih se najprej začnejo zaletavati v krmilo in ko je plovilo onesposobljeno, se lotijo trupa. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da raziskovalci opažajo, da se orke med sabo učijo, kako učinkovito napasti ladjo.
Znanje se prenaša iz roda v rod
Kot vsi plenilci, ki lovijo v tropih, se morajo tudi orke naučiti koordinacije in taktik skupinskega napada. Starejši člani jate znanje prenesejo na mlajšo generacijo in slednji na svoje potomce. Od napada na kita leta 2019 sta bila opažena še dva podobna incidenta. Orke so se spravile na kitje mladiče in jih zbijale v vodo, da so se zadušili. Tudi napade v Mediteranu kot kaže izvaja več kot ena jata ork, ki so se učile druga od druge.
Srhljivo pametne orke
Raziskovalka ork Deborah Giles je o njihovih možganih povedala tole: »Imajo izredno kompleksne in razvite možgane. Nekateri deli, ki so povezani s spominom in čustvovanjem so mnogo bolj razviti kot celo človeški.«
Kot druge vrste delfinov, so tudi orke edina žival poleg nas, ki se pari iz užitka. To je lepo. Ni pa vse kar počno. Tako kot ljudje, tudi orke rade jejo ene dele plena, drugih pa ne. Znani so primeri, kjer orke med napadanjem kitov najprej potisnejo glavo v njegova usta – da se lahko čimprej mastijo na kitjem jeziku. Včasih je to vse kar pojedo in drugi deli kitovega trupla ostanejo nedotaknjeni.
Kadar orke napadejo morskega psa nemalokrat hočejo le njegova jetra. Raziskovalci so leta spremljali par samcev poimenovanih Port in Starboard, ki sta ob južnoafriški obali serijsko napadala morske pse in jim iztrgala le jetra.
Čustvena inteligenca ork, jim pomaga tudi pri morbidni igrici. Včasih orke ugrabijo mladička pliskavke. Ta jim ne služi za hrano, le zabavo. Skupina ork si bo mladička podajala kot žogo, ga včasih pustila da začne bežati in ga spet ujele. Tako naprej in nazaj vse do smrti mladička, ki je včasih tako mlad, da ima še popkovino. Raziskovalci sklepajo, da je ta igra tudi učenje mladih ork, kako loviti losose, ki so približno iste velikosti.
Trn v peti ribičev
Ob obali Indije orke ribičem kradejo ulov. Od devetdesetih, ko se je na tem območju razmahnil industrijski ribolov, do leta 2018 so znanstveniki ugotovili, da prav vse jate ork večinoma jejo ribe, ki so jih že ulovili ljudje. Orke so vertikalno in horizontalno naučile druga drugo, kako namesto lovljenja tjulnjev in pingvinov, krasti ribe ljudem.
Ali smo krivi ljudje?
Vsa nova opažanja in srhljiva vedenja ork bi si lahko interpretirali kot nekaj, kar se dogaja šele zdaj. Vendar raziskovalci opozarjajo, da so vsa neverjetna opažanja neverjetna le zato, ker jih vidimo prvič. Da orke živemu kitu pojejo jezik ali da se do smrti igrajo z mladičkom pliskavke, najbrž ni nič novega.
Vendar svet se spreminja zaradi nas in orke se morajo prilagoditi. V indijskem oceanu se sicer bašejo z ukradenimi ribami, tiste ki živijo blizu Antarktike pa se morajo znajti drugače. Zaradi taljenja ledu, so orke opustile lov na Weddllovega tjulnja in zdaj napadajo dve drugi vrsti, ki sta zahtevnejši plen. Tako so morale spremeniti in izboljšati taktike lova, če želijo preživeti.
Prvo in najpomembnejše je, da ne brišete tal, ki jim vlaga lahko škodi. Težav ne predstavljajo samo preproge. Na tleh se najde še marsikaj, za kar je bolje, da se temu vlažna krpa na daleč izogne. To ne pomeni, da kombinirani roboti niso uporabni. Ravno nasprotno. Dokler je vsaj delček stanovanja primeren za brisanje, so še kako koristni. Da pa bi preprečili morebitne težave, je dovolj v aplikaciji iRobot označiti površine, ki jih robot ne sme brisati (funkcija No Mop Cone) in ta bo omejitev v celoti upošteval.
V družini Roomba Combo J so odlični roboti, sposobni izogibanja stvarem na tleh, ki bodo brez kančka dvoma zadostili potrebam celo najbolj zahtevnih. A to še zdaleč niso edine kombinirane naprave iRobot. Na voljo je še vrsta modelov, ki uporabljajo drugačno rešitev od dviga krpe. Zanje je značilno, da kadar želite, da robot briše tla, običajni košek za smeti zamenjate s koškom, v katerem je posoda za vodo in krpa na nosilcu pod njim. Prednosti takšnega pristopa so kot na dlani. Nikakršnih kompromisov glede prostornosti koška, kadar želimo, da robot samo sesa.
Logika uporabe teh robotov je lahko takšna. Čez teden, ko nimate časa, da bi polnili posodo za vodo in praznili košek za smeti, ga opremite z velikim in pustite, da samo sesa, bodisi po prej nastavljenem urniku ali na zahtevo. Ko imate čas, zamenjate košek in robota pošljete, da hkrati sesa in briše. Potem tega ostranite, odtočite odvečno vodo, operite in posušite krpo ter vrnite večji košek, da je robot spet pripravljen na sesanje v naslednjih dneh. V kombinaciji s samodejnim praznjenjem s primerno polnilno postajo (to imajo modeli označeni z znakom »+« v imenu), o vzdrževanju robota ni treba razmišljati do 60 dni.
Ne glede na izredne zmogljivosti kombiniranih robotov iRobot, ki niso nikdar pod vprašajem, pa mokro čiščenje zahteva nekoliko več vzdrževanja, kot ga zahteva zgolj sesanje. Krpe sicer ni treba vsakič oprati, kot to na primer počnemo med ročnim pomivanjem tal, razen v primerih, ko so tla pogosteje umazana. Ko po stanovanju radi hodite v čevljih oziroma po vrnitvi s sprehoda ne obrišete tačk ljubljenčka. Krpe robota ni treba ožeti, saj samodejno dozira natančno toliko vode, kot jo je za optimalno brisanje potrebno. Pri modelih Roomba Combo j7 in j9 lahko v aplikaciji celo za vsako sobo posebej določimo, koliko vode naj robot tam porabi. Ne premalo in predvsem ne preveč, da ne bi na tleh nastajale lužice.
Kombinirani roboti, ki znajo sočasno sesati in brisati, brez dvoma izboljšajo čistočo vsakega stanovanja. V ponudbi podjetja iRobot boste nedvomno našli model, ki bo najbolj ustrezal vašim potrebam. Upoštevajte, da mokro čiščenje zahteva nekaj več vzdrževalnih posegov v robota kot sesanje. A ko te malenkosti obvladate, se bo izkazalo kot nadvse koristno. Še posebej, če imate domačega ljubljenčka ali majhne otroke, ki jim je vseeno, kako umazano tačke ali noge imajo, ko se vrnejo domov.
