Decembrski žarometi še sijejo za H&M, ki pridno plujeta z v novo leto segajočim valom medijske pozornosti. V dokumentarcu, ki je v celoti izšel v prvi polovici decembra 2022, novosti ni bilo – stare informacije so bile reciklirane na način, ki bi naj vznemiril gledalca. A ni vsebina tisto, s čimer se nesojenemu kraljevemu paru uspe obdržati v pogovorih javnosti. Naj še tako prodajamo idejo javnega ozaveščanja in reforme monarhije, Harry in Meghan ponujata en zimzeleni produkt: trače.
Mediji, na katere kažeta s prstom, imajo z njima veliko dela
Nesoglasja o verodostojnosti pripovedi so odzvanjala že po premieri dokumentarnega filma o Meghan in Harryju na Netflixu. Verjetno ni najbolj prav, da se, čim zavonja po laži, uščipnemo za nos. A metodi rekla – kazala se je težko zoperstaviti s kakšno neizpodbitno resnico; govorice so jezik rumenega tiska in britanski ima polne roke dela. Kmalu po izidu druge polovice dokumentarne miniserije je v tabloidu The Sun izšla kolumna napol prebavljenih sovražnih misli Jeremyja Clarksona. Bivši televizijski voditelj je dejstvo, da ne prenese Meghan, izrazil z aluzijo na prizor iz Igre prestolov: zapisal je, da komaj čaka dan, ko bo Meghan osramočena korakala po ulicah, ljudje pa bodo vanjo metali iztrebke. Po ogorčenih odzivih se je za komentarje opravičil vsem razen Meghan.
Harry in Meghan sta nastopila proti tabloidom. Foto: stevepb on Pixabay
Rasizem in nezavedna pristranskost
Nekdo, ki ga zgolj iritira nasičena medijska navzočnost para, se vpraša, zakaj so ljudje, ki se jim zdi, da sta Harry in Meghan šla predaleč, odločeni iti še dlje. Harry v intervjujih v sklopu promocije nove knjige Spare (Rezerva) jasno razločuje med rasizmom in »nezavedno pristranskostjo«, početjem, ki ga očita družini. Poučen pogovor o rasi skozi spekter izkušnje drugega je vsekakor nekaj vzpodbudnega. Toda o problematiki nadvse poznavalsko in največ razglablja človek, ki je razsvetljenje doživel po spodrsljaju z nacistično uniformo, in ki s tako zavzetim poenostavljanjem situacije deluje zelo ameriško tudi brez naglasa.
Imperij izgnanih
Montažni učinki se gledalca v preostalih treh delih serije trudijo prepričati, da je na robu nekega odkritja. Ta rob se bo verjetno razvlekel še čez nekaj monografij in drugih medijskih projektov. Razen družine in že znanih prijateljev se pojavi še prijatelj zakoncev in milijarder Tyler Perry. Njegova mati je bila žrtev nasilja in ga nanjo spominja Meghan. Zakoncema je ponudil bivališče, ko jima kraljeva družina ni priskrbela varnostne službe. Dotaknejo se še intervjuja z Oprah. Ta naj bi bil odmeven zaradi vprašanja rasne pristranskosti monarhov. Posledice delovanja inštitucije (in filma) na Meghanino duševno zdravje so bile pri tem postavljene na stranski tir. Jasno je, da sta Harry in Meghan na misiji, da razkrijeta »svojo resnico«, kot bi se temu reklo čez lužo. Ta resnica pa je večplastna in intermedialna.
Princ Harry je izrazil željo po spravi z bratom Williamom in očetom, britanskim kraljem Karlom III. Javno pranje družinskega perila morda ni ustrezen pristop. Z željo, da si slišan, ni nič narobe, a gledalcu dokumentarca ne uide kraljevski pridih razvajenega javkana. Williamov molk odlikuje vzdržanost pri evociranju pokojne matere. Za dokumentarec ne moremo reči isto, saj Diana v njem ostaja kost, s katero mahata Harry in Meghan, in po kateri novinarji še preveč radi planejo.
Kdor čaka, dočaka. Tudi študenti so dočakali informacijo oziroma potrditev o dvigu minimalne urne študentske postavke za leto 2023. Kaj točno se je čakalo? Kot vsako leto je bilo potrebno počakati na dvig minimalne slovenske plače, preko katere se sorazmerno dvigne tudi urna študentska postavka. Koliko bo ta znašala v letu 2023?
Študentska urna postavka v letu 2023
Študentska urna postavka bo iz 6,17 € bruto narasla na 6,92 € bruto. Če to prenesemo v neto znesek, bo ta po novem znašal 5,85 € neto (pred tem 5,21 € neto).
Največji dvig minimalne plače in študentske postavke
Gre za največji dvig minimalne študentske postavke v zadnjih letih. To je bila informacija, ki jo je stranka Levica na čelu z Ministrom za delo Luko Mescem sporočalo že s koncem leta 2022. In res je, gre za največji dvig v zadnjih desetih letih.
Bruto minimalna plača za delo bo znašala 1.203,36 evra. Neto znesek za samsko osebo brez otrok je po novem 878,48 evra. Spomnimo, da gre za 12-odstotni dvig iz 778,48 evra oziroma 100 evrov višji znesek.
Minister Luka Mesec je ob dvigu minimalne plače povedal, da »dvig potrebujemo, ker to določa zakon, ki smo ga z novelo dopolnili v Levici leta 2018 in zato, ker je ta dvig seštevek učinkov davčne reforme, minimalnih življenjskih stroškov in inflacije. Potrebujemo ga, ker je jasno, da inflacija ni prizadela vseh ljudi enako. S 100 evrskim dvigom želimo pomagati predvsem tistim, ki se najtežje prebijejo čez mesec in tistim, ki jih je inflacija najbolj prizadela. Eden od temeljnih ciljev Levice je dostojno delo in plačilo za vse in minimalna plača je prva, ki mora to zagotavljati. Po sprejetju našega zakona se bo minimalna plača v petih letih povišala za več kot 200 evrov: leta 2018 je znašala 638 evrov, januarja leta 2023 pa bo znašala okoli 878 evrov!«
Pred približno osmimi leti je velik proizvajalec papirja na Finskem ugotovil, da se svet spreminja. Zaradi vzpona digitalnih medijev, upada pisarniškega tiskanja in vse manjše priljubljenosti pošiljanja pošiljk po pošti – med drugimi dejavniki – je papir začel vztrajno upadati. Kako smo prišli od upada papirja do lesenih baterij in kaj imajo s tem natrij ionske baterije?
Lesene baterije za električne avtomobile?
Podjetje Stora Enso na Finskem se opisuje kot »eden največjih zasebnih lastnikov gozdov na svetu«. Veliko količino dreves uporablja za izdelavo lesnih izdelkov, kot sta papir in embalaža. Zdaj želi izdelovati tudi baterije – baterije za električna vozila, ki se napolnijo že v osmih minutah.
Podjetje je najelo inženirje, ki so preučili možnost uporabe lignina, polimera, ki ga najdemo v drevesih. Odvisno od vrste drevesa je le to sestavljeno iz približno 30 odstotkov lignina, preostanek pa je večinoma celuloza.
»Lignin je lepilo v drevesih, ki nekako zlepi celulozna vlakna skupaj in naredi drevesa zelo toga,« pojasnjuje Lauri Lehtonen, vodja rešitve podjetja Stora Enso za baterije na osnovi lignina, Lignode.
Lignin je polimer, ki vsebuje ogljik. In ogljik je odličen material za pomembno sestavino v baterijah, ki se imenuje anoda. Litij-ionska baterija v telefonu ima ponavadi grafitno anodo – grafit je oblika ogljika s plastovito strukturo.
Inženirji podjetja Stora Enso so se odločili, da lahko iz odpadne celuloze, ki jo že proizvajajo v nekaterih svojih obratih, pridobijo lignin in ga predelajo v ogljikov material za anode baterij. Podjetje sodeluje s švedskim podjetjem Northvolt in načrtuje proizvodnjo baterij že leta 2025.
Ker vse več ljudi kupuje električne avtomobile in shranjuje energijo doma, se pričakuje, da se bo svetovni povpraševanje po baterijah v prihodnjih letih močno povečalo. Lehtonen meni, da je »povpraševanje naravnost neverjetno«.
So baterije prihodnosti iz lesa? vir: Pexels
Vsako leto potrebnih nekaj sto dodatnih gigavatnih ur
Po podatkih svetovalnega podjetja McKinsey je bilo leta 2015 v okviru svetovnih zalog baterij vsako leto potrebnih nekaj sto dodatnih gigavatnih ur (GWh), do leta 2030 pa bo ta potreba narasla na nekaj tisoč dodatnih GWh letno, saj se bo svet oddaljeval od fosilnih goriv. Težava je v tem, da so litij-ionske baterije, na katere se danes zanašamo, v veliki meri odvisne od okolju škodljivih industrijskih procesov in rudarjenja. Poleg tega so nekateri materiali za te baterije strupeni in jih je težko reciklirati. Veliko jih je pridobljenih tudi v državah s slabimi razmerami na področju človekovih pravic.
Pri proizvodnji sintetičnega grafita se na primer ogljik več tednov segreva na temperaturo do 3000 stopinj Celzija. Po podatkih svetovalnega podjetja Wood Mackenzie energija za to pogosto prihaja iz elektrarn na premog na Kitajskem.
Iščejo se trajnostni materiali za baterije
Iščejo se trajnostni materiali za baterije, ki bi bili bolj dostopni. Nekateri pravijo, da jih lahko najdemo v drevesih.
Na splošno vse baterije potrebujejo katodo in anodo – pozitivno oziroma negativno elektrodo, med katerima se pretakajo nabiti delci, imenovani ioni. Ko se baterija napolni, se na primer litijevi ali natrijevi ioni prenesejo s katode na anodo, kjer se usedejo kot avtomobili na večnadstropnem parkirišču, pojasnjuje Jill Pestana, kalifornijska znanstvenica in inženirka za baterije, ki trenutno dela kot neodvisna svetovalka.
»Glavna lastnost, ki jo želite pri tej parkirni strukturi materiala, je, da zlahka sprejme litij ali natrij in ju pusti, da odideta, pri tem pa se ne drobi,« pojasnjuje.
Ko se baterija izprazni, da bi napajala nekaj, kot je električni avtomobil, se ioni po sprostitvi elektronov premaknejo nazaj v katodo – elektroni se premikajo po žici v električnem krogu in prenašajo energijo v vozilo.
Pestana pravi, da je grafit spektakularen material, ker se dobro obnese kot zanesljiva anoda, ki omogoča takšne reakcije. Alternativni materiali, vključno z ogljikovimi strukturami, pridobljenimi iz lignina, se morajo boriti, da dokažejo, da so kos tej nalogi.
Grafit naj bi bil izvrsten material. vir: Pexels
Več podjetij, ki raziskujejo potencial lignina
Vendar pa obstaja več podjetij, ki raziskujejo potencial lignina pri razvoju baterij, kot je Bright Day Graphene na Švedskem, ki iz lignina izdeluje grafen – drugo obliko ogljika.
Lehtonen hvali prednosti ogljikovega anodnega materiala svojega podjetja, ki ga je podjetje Stora Enso poimenovalo Lignode. Ni želela razkriti, kako natančno podjetje spremeni lignin v trdo ogljikovo strukturo in kakšna je ta struktura, le da je postopek povezan s segrevanjem lignina – vendar pri temperaturah, ki niso niti približno tako visoke, kot so potrebne za proizvodnjo sintetičnega grafita.
Pomembna lastnost nastale ogljikove strukture je, da je amorfna ali nepravilna, pravi Lehtonen: »Pravzaprav omogoča veliko večjo mobilnost ionov navznoter in navzven.«
Podjetje Stora Enso trdi, da bodo na ta način lahko izdelali litij-ionsko ali natrij-ionsko baterijo, ki jo je mogoče napolniti v samo osmih minutah. Hitro polnjenje je ključni cilj razvijalcev baterij za električna vozila.
Raziskave ogljikovih anod, pridobljenih iz lignina
Magda Titirici z britanskega Imperial Collegea v Londonu in njeni sodelavci so opravili ločeno raziskavo ogljikovih anod, pridobljenih iz lignina, ki kaže, da je mogoče izdelati prevodne preproge, ki vsebujejo zapletene, nepravilne ogljikove strukture z veliko okvar, bogatih s kisikom. Ti defekti povečujejo reaktivnost anode z ioni, ki se prenašajo iz katode v natrijevih ionskih baterijah, pravi Titirici, kar posledično skrajšuje čas polnjenja: »Ta prevodna podloga je fantastična za baterije.«
Wyatt Tenhaeff z Univerze Rochester v zvezni državi New York je prav tako izdelal anode, pridobljene iz lignina, v laboratorijskih pogojih. Pravi, da je lignin »res kul«, saj gre za stranski proizvod, ki ima lahko številne možnosti uporabe. V poskusih je s sodelavci ugotovil, da lahko iz lignina izdelajo anodo s samonosno strukturo, ki ne potrebuje lepila ali tokovnega kolektorja na osnovi bakra, kar je pogosta sestavina litij-ionskih baterij. Kljub temu, da bi to lahko zmanjšalo stroške ogljikovih anod, pridobljenih iz lignina, je skeptičen, da bi lahko komercialno konkurirale grafitnim anodam.
»Mislim, da to ne bo dovolj velik napredek v smislu stroškov ali učinkovitosti, da bi nadomestil uveljavljeni grafit,« pravi.
Bodo takšne baterije zares stvar preteklosti? vir: Pexels
Vprašanje trajnosti
Obstaja tudi vprašanje trajnosti. Chelsea Baldino, raziskovalka pri Mednarodnem svetu za čisti promet, pravi, da dokler se lignin, ki se uporablja za proizvodnjo anod, pridobiva kot stranski produkt pri proizvodnji papirja, za proizvodnjo baterij ne bo treba sekati dodatnih dreves.
Tiskovni predstavnik podjetja Stora Enso potrjuje, da je trenutno ves lignin, ki ga podjetje uporablja, »stranski tok procesa proizvodnje celuloze« in da njegova uporaba ne povečuje števila posekanih dreves ali količine lesa, uporabljenega za proizvodnjo celuloze.
Vendar pa mora vsak, ki želi iz lignina izdelati anode, zagotoviti, da je tudi gozdarstvo, iz katerega se lignin pridobiva, trajnostno, dodaja Pestana. »Če industrija celuloze ni trajnostna, potem tudi sam material ni trajnostno pridobljen material,« pojasnjuje.
V skladu z letnim poročilom družbe Stora Enso za leto 2021 podjetje »pozna izvor vsega lesa, ki ga uporablja, in 100 odstotno prihaja iz trajnostnih virov«.
Poleg anod obstaja vsaj še en način, kako bi lahko lignin uporabili v baterijah. Aprila je raziskovalna skupina v Italiji objavila članek o svojih prizadevanjih za razvoj elektrolita na osnovi lignina. To je sestavina, ki se nahaja med katodo in anodo – pomaga pri pretoku ionov med elektrodama, hkrati pa sili elektrone, da uberejo želeno pot skozi električno vezje, na katero je baterija priključena.
Polimere za elektrolite lahko pridobivamo iz nafte
Polimere za elektrolite lahko pridobivamo iz nafte, pravi Gianmarco Griffini s Politehniške univerze v Milanu, vendar dodaja, da bi bilo koristno najti alternativne, trajnostne vire.
Pojasnjuje, da se je zamisel o uporabi lignina porodila, potem ko je s kolegi poskusil uporabiti ta material v solarnih panelih – z nekoliko slabšimi rezultati. »Učinki, ki jih dosežemo v sončnih celicah, so razmeroma omejeni, saj je lignin rjave barve, zato dejansko absorbira nekaj svetlobe,« pojasnjuje. Pri baterijah to ni pomembno.
Pri proizvodnji anod se lignin toplotno obdela, da se razgradi na ogljikove hidrate. Vendar Griffini, ki se sam označuje za »polimernega človeka«, pravi, da ga raje uporablja v polimerni obliki. Zato je s sodelavci razvil gelski polimerni elektrolit, ki je pomagal pri gibanju ionov v poskusni kalijevi bateriji. »Pravzaprav se je izšlo zelo dobro,« pravi.
Komercialna uporabnost vseh teh zamisli še ni dokazana. Vendar Titirici dodaja, da bi teoretično lahko izdelali baterijo, ki bi v elektrolitu uporabljala polimere iz lignina, v anodi pa ogljikove hidrate, pridobljene iz lignina.
Polimere za elektrolite lahko pridobivamo iz nafte. Vir: Pexels
Nova analiza oddaljenih galaksij, ki jih je posnel Nasin vesoljski teleskop James Webb, je pokazala, da so izjemno mlade. Poleg tega imajo kar nekaj izjemnih podobnosti z zelenim grahom, redkim razredom majhnih galaksij na našem kozmičnem dvorišču. Kaj je torej odkril Webbov teleskop?
»S podrobnimi kemičnimi prstnimi odtisi teh zgodnjih galaksij vidimo, da je med njimi morda najbolj primitivna galaksija, kar smo jih doslej prepoznali. Prav tako lahko te galaksije z začetka vesolja povežemo s podobnimi galaksijami v bližini, ki jih lahko podrobneje preučimo,« je dejal James Rhoads, astrofizik z Nasinega centra za vesoljske polete Goddard v Greenbeltu v Marylandu, ki je ugotovitve predstavil na 241. srečanju Ameriškega astronomskega društva v Seattlu.
Galaksije zelenega graha
Galaksije zelenega graha so leta 2009 odkrili in poimenovali prostovoljci, ki so sodelovali v projektu Galaxy Zoo, v okviru katerega znanstveniki pomagajo razvrščati galaksije na slikah, začenši s slikami iz Sloanovega digitalnega pregleda neba. Te galaksije so izstopale kot majhne, okrogle, nerazločene pike z izrazito zelenim odtenkom, kar je posledica tako barv, dodeljenih različnim filtrom na sestavljenih posnetkih raziskave, kot tudi lastnost samih galaksij.
Zelene barve galaksij so nenavadne, ker precejšen del njihove svetlobe prihaja iz jasno žarečih oblakov plina. Plini oddajajo svetlobo določenih valovnih dolžin – za razliko od zvezd, ki ustvarjajo mavrični spekter neprekinjenih barv. Galaksije v zrnu graha so tudi precej kompaktne, običajno imajo premer le približno 5000 svetlobnih let ali približno 5 odstotkov velikosti naše galaksije.
»Grahi so morda majhni, vendar je njihova dejavnost nastajanja zvezd za njihovo velikost nenavadno intenzivna, zato proizvajajo svetlo ultravijolično svetlobo,« je dejal Keunho Kim, podoktorski raziskovalec na Univerzi v Cincinnatiju in član skupine za analizo. »Zahvaljujoč ultravijoličnim slikam zelenega graha, ki jih je posnel Hubble, in zemeljskim raziskavam o zgodnjih galaksijah, v katerih nastajajo zvezde, je jasno, da imata obe galaksiji to lastnost.«
Tisoče galaksij v kopici
Julija 2022 so NASA in njeni partnerji v Webbovi misiji objavili najglobljo in najostrejšo infrardečo sliko oddaljenega vesolja doslej, na kateri je bilo ujetih na tisoče galaksij v kopici, znani kot SMACS 0723, in za njo. Kopica je zaradi svoje mase gravitacijska leča, ki povečuje in popači videz galaksij v ozadju. Med najšibkejšimi galaksijami za kopico je bila trojica kompaktnih infrardečih objektov, ki so bili videti, kot da bi bili daljni sorodniki zelenega graha. Najbolj oddaljena od teh treh galaksij je bila povečana za približno 10-krat, kar je pomenilo pomembno pomoč narave poleg zmogljivosti teleskopa brez primere.
Webbov teleskop je naredil več kot le posnetek kopice – njegov instrument NIRSpec (Near-Infrared Spectrograph) je zajel tudi spektre izbranih galaksij na prizorišču. Ko so Rhoads in njegovi sodelavci pregledali te meritve in jih popravili za razteg valovne dolžine, ki je posledica širjenja prostora, so opazili, da se značilne lastnosti, ki jih oddajajo kisik, vodik in neon, presenetljivo podobni tistim, ki jih vidimo iz bližnjega zelenega graha.
Poleg tega so Webbovi spektri prvič omogočili merjenje količine kisika v teh galaksijah ob vesoljski zori.
Ko zvezde proizvajajo energijo, lažje elemente, kot sta vodik in helij, pretvarjajo v težje. Ko zvezde eksplodirajo ali ob koncu svojega življenja izgubijo svoje zunanje plasti, se ti težji elementi vključijo v plin, ki tvori naslednje zvezdne generacije, in proces se nadaljuje. V vesoljski zgodovini so zvezde nenehno bogatile vesolje.
Dve od Webbovih galaksij vsebujeta približno 20 odstotkov kisika, kolikor ga je v naši galaksiji. Podobni sta tipičnim zelenim grahom, ki pa kljub temu predstavljajo manj kot 0,1 odstotek bližnjih galaksij, opazovanih v raziskavi Sloan. Tretja preučevana galaksija je še bolj nenavadna.
»Te objekte vidimo takšne, kot so obstajali pred 13,1 milijarde let, ko je bilo vesolje staro približno 5 odstotkov sedanje starosti,« je povedala Goddardova raziskovalka Sangeeta Malhotra. »Vidimo, da so to mlade galaksije v vseh pogledih – polne mladih zvezd in žarečega plina, ki vsebuje le malo kemičnih produktov, recikliranih od prejšnjih zvezd. Ena od njih vsebuje le 2 odstotka kisika v primerjavi z galaksijo, kot je naša, in je morda kemijsko najbolj primitivna galaksija doslej.«
Netflix je potrdil, da bomo videli nadaljevanje druge sezone priljubljene serije Wednesday.
Serija Wednesday se vrača z drugo sezono
Wednesday Addams (Jenna Ortega) je bila v težavah. Zasleduje jo krvoločna pošast, rdeča barva je uničila njeno obleko Rave'N, morala se je spopasti z najbolj strašljivo grožnjo: drugimi najstniki. Vendar se stvari zanjo na Akademiji Nevermore izboljšujejo. Serija Wednesday je bila uradno podaljšana za drugo sezono.
»Komaj čakamo, da se z glavo potopimo v novo sezono in raziskujemo čudaški, strašljivi svet Nevermora,« sta za Tudum ekskluzivno povedala soustvarjalca prve sezone Wednesday Miles Millar in Alfred Gough. »Prepričati se moramo le, da Wednesday še ni izpraznila bazena.«
Novica o podaljšanju prihaja z video napovedjo, ki obljublja, da bo Wednesday v 2. sezoni doživela še več mučenja. Amaterski detektiv in pisec skrivnosti si seveda ne bi želel drugače.
»[Wednesday] vztraja pri svojem in ne želi ugajati nikomur,« pravi Ortega za Tudum. »To kot nekdo, ki je včasih stremel k temu, resnično spoštujem.«
Wednesday Addams | Season 2 Announcement | Netflix
Serija podira rekorde
Jasno je, da Ortega ni edina, ki občuduje Wednesdayino najstniško podobo edine hčerke družine Addams. Serija je dvakrat podrla Netflixov rekord v številu ogledanih ur v enem tednu. V prvem tednu je dosegla 341,23 milijona ur ogledov, v drugem pa 411,29 milijona ur ogledov. In čeprav Wednesday sama sovraži družbene medije (ali kar koli družbenega), je #WednesdayAddams zvezda na TikToku in je zbrala več kot 22 milijard ogledov – z milijoni TikTokerjev, ki želijo ponoviti ta videz ličil. Privlačnosti Wednesday ni mogla zanikati niti Lady Gaga, ki je objavila svojo različico modnega plesa Blood Mary. To pa ni edina glasbena senzacija, za katero je zaslužna serija. Soundtrack serije Wednesday je na prvem mestu lestvice iTunes Soundtrack. Takšna je pač Wednesday: vedno je bila uspešna.
Lady Gaga - Bloody Mary (TikTok Remix | Speed Up) | Wednesday Dance Scene
»Neverjetno je bilo ustvariti oddajo, ki je povezala ljudi po vsem svetu,« dodajata Millar in Gough. »Navdušena sva, da bova Wednesdayino mučno potovanje nadaljevala tudi v drugi sezoni.«
Čeprav so oboževalci že videli, kako je njihova priljubljena nova mlada detektivka uničila enega velikega zlobneža, jo v 2. sezoni čaka še veliko nasprotnikov.
Spoiler alert!!!
Kot razkrijejo zadnji trenutki finala prve sezone, je Hyde še vedno na prostosti (ne glede na to, ali je v policijskem priporu ali ne). Po Nevermoru očitno hodi tudi zasledovalec: V finalu prve sezone Wednesday z neznane številke prejme grozilna sporočila in grozljive fotografije.
»Zasledovalec dokazuje, da so grožnje še vedno prisotne. Tako za Wednesday, kot za šolo,« pravi Millar. »Vsi konci se niso tako lepo povezali, kot si misli ona.«
Wednesday morda ni nagnjena k nasmehu. Toda tudi ona se lahko nasmehne ob obljubi novega strašljivega primera, ki ga mora razvozlati.
Več podrobnosti o drugi sezoni Wednesday – od informacij o igralcih do skrivnosti o zapletu – bomo prejeli v naslednjih mesecih.
Kar nekaj časa smo čakali, zdaj pa je potrjeno. Minimalna plača se dviguje za 100 evrov neto, kar je potrdilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z ministrom Luko Mescem na čelu. Gre za 12-odstotni dvig minimalne plače. Kaj to pomeni za študente?
Minimalna plača se dviguje za 12 odstotkov v letu 2023
Že jutri, na petek trinajsti, bo v Uradnem list RS objavljen Sklep ministrstva v skladu s katerim bo bruto minimalna plača za delo znašala 1.203,36 evra. To pomeni, da gre za 12-odstotni dvig minimalne plače. Neto minimalna plača za samsko osebo brez otrok bo po novem znašala 878,48 evra. Povišanje tega zneska za 12,85 % (iz 778,48 evra), pa ob spremembi zneska (bruto) minimalne plače vključuje tudi učinek letošnjih sprememb dohodninske zakonodaje.
Minister Luka Mesec je ob tem povedal: »Dvig potrebujemo, ker to določa zakon, ki smo ga z novelo dopolnili v Levici leta 2018 in zato, ker je ta dvig seštevek učinkov davčne reforme, minimalnih življenjskih stroškov in inflacije. Potrebujemo ga, ker je jasno, da inflacija ni prizadela vseh ljudi enako. S 100 evrskim dvigom želimo pomagati predvsem tistim, ki se najtežje prebijejo čez mesec in tistim, ki jih je inflacija najbolj prizadela. Eden od temeljnih ciljev Levice je dostojno delo in plačilo za vse in minimalna plača je prva, ki mora to zagotavljati. Po sprejetju našega zakona se bo minimalna plača v petih letih povišala za več kot 200 evrov: leta 2018 je znašala 638 evrov, januarja leta 2023 pa bo znašala okoli 878 evrov!«
Skladno z obstoječim Zakonom o minimalni plači mora biti znesek minimalne plače določen v višini, ki ne sme biti nižja od 120 in ne višja od 140 odstotkov izračunanih minimalnih življenjskih stroškov. Upoštevaje tudi rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Minimalni življenjski stroški, izračunani v oktobru 2022, znašajo 669,83 evra.
Minimalna plača se mora vsako leto prav tako uskladiti najmanj z zneskom rasti cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev minimalne plače se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta, ki znaša 10,3 odstotka.
Študentska urna postavka bo iz 6,17 € bruto narasla na 6,92 € bruto. Če to prenesemo v neto znesek, bo ta po novem znašal 5,85 € neto (pred tem 5,21 € neto).
Z ambasadorko znamke trajnostnih oblačil Royal Robbins, Ireno Cerar, smo poklepetali o argumentih za bolj zmerno potrošništvo.
Slovenci povprečno zavržemo 12 kg oblačil letno, reciklira pa se manj kot en odstotek oblačil. Kupujemo več, a ceneje in manj kakovostno.
Temu se lahko preprosto odpovemo ali svoje nakupe vsaj omejimo. Rešitev je veliko: kupujmo manj, bolj trajnostno in kakovostno, izmenjujmo oblačila, predvsem pa skrbimo zanje in jim čim dlje podaljšujmo življenje. Pojdimo v trgovino, ko nekaj potrebujemo, ne pa na izlet, gledat. Irena svoj čas veliko rajši preživlja v naravi kot v nakupovalnih središčih. Tu se umiri, napolni z energijo in dobi inspiracijo. »Predstavlja mi eno redkih oaz svobode, kjer se počutim svobodno, osvobojeno predstav in družbenih pritiskov, kako naj bom videti. Takšno drobno zeleno oazo še kako vsi potrebujemo, da bi ohranili svoje duševno zdravje!« pravi Irena Cerar.
Svoj kamenček v mozaik trajnosti lahko primaknete z nakupom oblačil Royal Robbins na prodajnih mestih Annapurna, Emporium in Rebel.
Konec minulega leta je bil v Uradnem listu objavljen Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah. Preberi, kakšen je namen razpisa in koliko sredstev je na razpolago.
Milijoni za urejanje javnih površin in vlaganje v turizem
Z razpisom bi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo rado pripomoglo k izboljšanju funkcionalnosti, varnosti in kakovosti javne turistične infrastrukture. Sredstva so namenjena sofinanciranju vlaganja v parke, vodne površine, turistično obiskane naravne znamenitosti, parkirne in razgledne površine, javne pitnike in označbe.
Na Ministrstvu poudarjajo, da bodo podprli le vlaganja v infrastrukturo, ki jo bodo v večji meri uporabljali turisti. Javna infrastruktura mora za izpolnjevanje pogojev sofinanciranja vplivati na višjo kakovost doživetja gostov in s tem doseči višje cenovno pozicioniranje od ostalih turističnih ponudnikov. Sofinancirane bodo le okoljsko učinkovite in zeleno naravne rešitve.
Pri razpisu bodo imele prednosti skupnosti na območju destinacij, ki so imele v letu 2021 po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije vsaj 5 tisoč prihodov turistov oziroma imajo na leto vsaj 10 tisoč dnevnih obiskovalcev. Prijave so odprte še za javne zavode na področju turizma, javne zavode za upravljanje zavarovanih območij in zveze društev, ki delujejo na področju turizma. Pogoji so opredeljeni v javnem razpisu.
Koliko sredstev je na razpolago?
Evropska unija bo iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost zagotovila 10 milijonov sredstev. Javni razpis je moč najti v Načrtu za okrevanje in odpornost, v razvojnem področju Pametna, trajnostna in vključujoča rast.
V primeru parkirnih površin bo lahko višina sofinanciranja do največ 40 % vrednosti upravičenih stroškov. Za ostalo velja, da lahko višina sofinanciranja znaša do največ 80 % vrednosti upravičenih stroškov. Najvišja in najnižja pomoč v okviru javnega razpisa znašata 10.000 in 350.000 evrov. Roka oddaje vloge za upravičence sta 3. april in 5. junij 2023.
Za mlade talente na področju informacijske varnostni je Urad Vlade RS za informacijsko varnost v letu 2023 omogočil dostop do dveh modulov platforme Hack The Box.
Dostop do dveh modulov Hack The Box
V sklopu priprav na tekmovanje European Cybersecurity Challenge 2023 (escs 2023) je Urad vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV) mladim talentom na področju informacijske varnosti omogočil dodatno platformo za izobraževanje in usposabljanje, s katero bodo lahko lažje nadgradili in utrdili svoje znanje. V ta namen jim je bil omogočen dostop do dveh modulov platforme Hack The Box:
Platforma Hack the Box (HTB) je spletna platforma za preizkušanje veščin v etičnem hekingu in informacijski varnosti. Platforma omogoča uporabnikom, da se preizkusijo v različnih scenarijih, kot so na primer napadi na gostitelja, razkrivanje ranljivosti, odkrivanje informacij in varnostna analiza. Platforma omogoča preverjanje znanja, reševanje izzivov in učenje novih tehnik.
ModulAcademy na HTB vsebuje več tisoč različnih ciljev, ki jih je mogoče napasti. Vsi so večinoma ustvarjeni za učenje in testiranje veščin. Za vsak cilj so zagotovljena navodila za napad, vključno z informacijami o IP naslovu cilja, uporabniškem imenu in geslu za dostop ter omejitvah za napad.
V moduluHackinglabs uporabniki lahko napadajo cilje in tudi iščejo ranljivosti. Ko najdejo zastavico, le to vpišejo za rešitev problema.
Battlegrounds temelji na napadu in obrambi, kjer dve skupini dobita isto infrastrukturo, ki jo morata ubraniti ter izvesti napad ena na drugo. Vsak uspešen napad ali popravek ranljivosti uporabniku prinese točke, s katerimi se uvrsti na lestvico.
HTB je dobra platforma za vse, ki se želijo naučiti etičnega hekinga v varnem in kontroliranem okolju z obilico primerov iz realnega življenja.
Mlajše generacije se vključno z milenijci v številnih pogledih razlikujejo od starejših. Drugačne vrednote, življenjski slog, delovna kultura in ostalo pogosto naleti na neodobravanje starejših generacij. Mladim pogosto očitajo uničenje monogamije. V Združenih državah Amerike je namreč sporazumna nemonogamija trenutno najbolj razširjena v celotni zgodovini. Se je že kdo vprašal zakaj?
Daljša življenjska doba
Klasična monogamija, pri kateri se poročita dve mladi osebi in ostaneta zavezana drug drugemu do smrti, se je začela v obdobju, ko so bile pričakovane življenjske dobe precej krajše kot danes. Ljudje so imeli tudi precej omejeno mobilnost: če so želeli kamorkoli priti, so lahko pešačili, jezdili ali morda uporabili čoln. Z večino ljudi, s katerimi so prihajali v stik, so bili v sorodstvenem razmerju. Tako je bilo precej lažje ostati zvest eni sami osebi. Danes družbeni mediji omogočajo stik z osebo, ki je lahko na drugem koncu planeta. Življenjska doba se je podaljšala za nekaj desetletij.
Vse to pomeni, da je težje vse življenje biti zvest le eni osebi. Večina ljudi se je s problemom spopadla s serijsko monogamijo: nekaj časa si zvest eni osebi, ko se razideta pa si poiščeš novega partnerja (kar se lahko ponovi večkrat). Nekateri so sočasno v več razmerjih hkrati. Ta so lahko različno globoka in dolga, a pri sporazumni nemonogamiji je ključno, da vsi vključeni vedo, v kaj se spuščajo.
Nestabilna delovna mesta
Pripadniki starejših generacij so upravičeno pričakovali, da jim bo diploma prinesla stabilno delovno mesto, kjer bodo za isto podjetje ali vsaj podoben tip industrije delali do konca svojega življenja. Že nekaj časa je ta predstava le iluzija, česar se mladi dobro zavedajo. Mnogi med njimi do dopolnjenega 25 leta zamenjajo več služb, kot so jih njihovi starši ali stari starši v celem življenju. Pripravljeni so na pogoste menjave delovnega mesta in celo sočasno zaposlitveno razmerje pri več delodajalcih. Posledično spoznajo precej več ljudi in imajo večje možnosti za pogoste selitve.
Monogamija je dolgo veljala za znak »prave in zveste ljubezni«. Kljub temu mnogi pri spolnosti niso uspeli ostali zvesti le svojemu partnerju, čeprav so se sicer zavzemali za zvestobo v ljubezenskem razmerju. Milenijci in generacija Z so tako spoznali, da zakon ne prinaša vsega, kar obljublja. Na lastne oči so lahko videli razmerja, ki ne funkcionirajo, starše, ki so se razšli, in posameznike, ki so grešili v ljubezni. Zakaj bi se torej pretvarjali, da monogamija vedno deluje?
V življenju mladih je le malo konstant: do 40. leta bodo zamenjali vsaj 12 služb, nato morebiti povsem spremenili svojo karierno pot. Do 60. leta se bodo 5-krat selili v drugo mesto, po upokojitvi pa še vedno opravljali delo, saj na dostojno pokojnino težko računajo. Klimatske spremembe bodo poskrbele za dodatno nestabilnost njihovih življenj. Če se prav vse v življenju stalno spreminja, zakaj bi edino razmerje moralo ostati konstanta?
In čeprav si mnogi želijo ravno tega – varnega in stalnega razmerja – se pravljica o varnem družinskem življenju večini mladih zdi neuresničljiva. Izbira življenjskega sloga, ki ustreza spremenljivim razmeram, v katerih živijo, je za mnoge pomembna. Številne oblike sporazumne nemonogamije pa nudijo točno to.
