Si bil sprejet v 2. prijavnem roku?

Žiga Kastelic
-
0
Si bil sprejet v 2. prijavnem roku?

Kandidati za študente so bili obveščeni o izidu izbirnega postopka za vpis v višje strokovno izobraževanje v drugem prijavnem roku. Vpis v višje strokovno izobraževanje v 2. prijavnem roku v študijskem letu 2022/2023 je tukaj. Sprejeti kandidati se morajo v 1. letnik vpisati do 1. oktobra 2022.

Rezultati drugega prijavnega roka

Glede na spremembo Zakona o višjem strokovnem izobraževanju imajo prednost pri vpisu v redni študij kandidati, ki pred tem še niso bili vpisani v redni študij v višjem strokovnem ali visokošolskem izobraževanju v Republiki Sloveniji. Prav tako se v redni študij v višjem strokovnem izobraževanju ne morejo vpisati kandidati, ki so že bili tri leta vpisani v študijski program visokega šolstva (zavrnjenih je bilo 42 kandidatov, lani 24 kandidatov).

Od vseh 1734 prijavljenih kandidatov v drugem prijavnem roku jih je izpolnilo pogoje za vpis 1532. Od teh je sprejetih 1490 kandidatov (97 %), zavrnjenih pa 42 (3 %).

Na drugem prijavnem roku je od 897 kandidatov za redni študij, ki izpolnjujejo vpisne pogoje, sprejetih 859 ali 96 %; od 635 kandidatov za izredni študij pa 631 ali 99 %.

Primerjava drugega prijavnega roka z lanskoletnim

Če pogledamo vse sprejete kandidate, se je prva želja za vpis uresničila 96,3 % (lani 96,7 %), druga želja 3,3 % (lani 3,1 %) in tretja 0,4 % (lani 0,2 %). Za redni študij je bilo s prvo željo sprejetih 96 % kandidatov (lani 95,6 %), z drugo 3,6 % (lani 4,1 %), s tretjo pa 0,3 % (lani 0,2 %); za izredni študij pa s prvo željo 96,7 % (lani 98,3 %), z drugo 2,9 % (lani 1,6 %), s tretjo pa 0,5 % (lani 0,2 %).

Po zaključku drugega prijavnega roka se kandidati za izredni študij lahko vpišejo na še prosta mesta na višji strokovni šoli do 28. oktobra 2022.

Preko glasu bi lahko ugotovili bolezni?

Helena Tolar
-
0
Preko glasu bi lahko ugotovili bolezni?

Tehnologija napreduje iz dneva v dan in vse kaže, da bo umetna inteligenca slej kot prej prisotna na večini področij našega življenja. Na The Verge poročajo, da ameriški raziskovalci gradijo podatkovno zbirko človeških glasov, ki jo bodo uporabili za razvoj orodij na osnovi umetne inteligence. Ta orodja bodo lahko sčasoma diagnosticirala resne bolezni. Cilj raziskovalcev je, da bi s pomočjo glasu lahko odkrivali čim več bolezni, vse od Alzheimerjeve bolezni do raka.

Zakaj prav glas?

Oliver Elemento, eden vodilnih raziskovalcev pri projektu, je pojasnil, da so glasovni podatki čudoviti zato, ker so verjetno najcenejša vrsta podatkov, ki jih lahko zberejo od ljudi. Prav tako gre za dostopno informacijo, ki jo brez težav pridobijo od skoraj vsakega bolnika. Raziskovalni projekt si prizadeva, da bi glas postal podatek za ugotavljanje bolezni, ki bi bil lahko podobno uporaben kot kri ali telesna temperatura.

Načrti in prihodnost projekta

Raziskovalna skupina bo najprej izdelala aplikacijo, ki bo zbirala glasovne podatke. Za začetek bodo zbirali podatke bolnikov z boleznimi kot so paraliza glasilk, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, depresija, pljučnica in avtizem. Vse glasovne zbirke bo nadzoroval zdravnik. V aplikaciji bodo morali bolniki izgovarjati različne zvoke, brati stavke in daljša besedila.

Yaël Bensoussan, raziskovalec in otoralingolog, je kot primer, kjer bi glas lahko pokazal bolezen, navedel bolnike s Parkinsovo boleznijo, ki običajno govorijo tišje in počasneje.

Raziskovalci pravijo, da bodo lahko v aplikacijo dodali tudi druge bolezni. Elemento pravi, da njegov kolega onkolog trdi, da lahko po spremembah glasu ugotovi, ali ima oseba rakave tvorbe na možganih.

Ko bodo raziskovalci zbrali dovolj podatkov, bodo le-te uporabili za oblikovanje modelov umetne inteligence. Ti modeli bodo lahko nato zaznali različna bolezenska stanja.

Raziskovalni program se za zdaj ne ukvarja z izdelavo aplikacij za domače naprave. Osredotoča se na razvoj orodij, ki bi jih uporabljali zdravniki v ordinacijah in klinikah. Takšna orodja bi bila še posebej koristna v zdravstvenih ustanovah, kjer ni dovolj zdravnikov specialistov. Bensoussan je pojasnil, da bi lahko v taki ustanovi zabeležili bolnikov glas, aplikacija pa bi povedala, da obstaja zelo velika verjetnost, da ima bolnik določeno bolezen. Pacienta bi nato poslali k ustreznemu specialistu.

Problemi z zasebnostjo

Glasovi ljudi so zlahka prepoznavni, tudi če je ime osebe odstranjeno. Zato se raziskovalci soočajo tudi s problemi z zasebnostjo, ki bi nastali pri uporabi takih orodij. Pri projektu zato sodelujejo tudi pravniki in drugi strokovnjaki, ki preučujejo etične in pravne posledice zbiranja glasov bolnikov. Presoditi morajo tudi, ali bi bilo tako zbiranje v skladu z zakonodajo, ki ščiti pacientove osebne podatke.

Uraden začetek predsedniške tekme in rok za volivce v tujini

Sabina Zorman
-
0

22. septembra se je uradno začela volilna kampanja pred predsedniškimi volitvami, na katere se bomo odpravili 23. oktobra. Točno število kandidatov še ni znano, saj lahko kandidature vložijo do 28. septembra.

Predsedniški kandidati bodo volivce nagovarjali do 21. oktobra do polnoči, ko se bo pričel volilni molk. Do 3. oktobra lahko še umaknejo soglasje h kandidaturi, zato bo dokončni seznam kandidatov znan najpozneje 7. oktobra.

Danes rok za volivce, ki so začasno v tujini

Volivci, ki bodo za čas volitev začasno v tujini in želijo na predsedniških volitvah glasovati po pošti ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu, so morali to sporočiti Državni volilni komisiji.

Vlogo za glasovanje v tujini lahko oddajo preko portala eUprava, bodisi z e-identiteto bodisi brez e-identitete.

dve pismi na mizi
Foto: Mediamodifier / Unsplash

Zaenkrat vloženih pet kandidatur

Boj v letošnji bitki na predsedniških volitvah je napovedalo veliko posameznikov, zaenkrat pa je kandidaturo vložilo le pet kandidatov. Te bo na današnji seji potrjevala Državna volilna komisija, piše STA. Ostali jih lahko vložijo še do 28. septembra.

Med prvimi petimi kandidati so poslanec SDS Anže Logar, pravnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar ter glasbenik Gregor Bezenšek, ki kandidirajo s podporo volivcev.

Poleg njih je kočevski župan Vladimir Prebilič, ki ima poleg podpisov volivcev podporo stranke Vesna. S podporo poslancev NSi pa se je v tekmo podal vodja poslanske skupine te stranke Janez Cigler Kralj.

Koga podpirajo koalicijske stranke?

15. vlado sestavlja koalicija strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati (SD) in Levica. Slednja je včeraj naznanila, da se v predsedniško tekmo podaja s svojim kandidatom Miho Kordišem.

SD bo v volilno tekmo vstopila z evropskim poslancem Milanom Brglezom. Danes bomo izvedeli, ali bo Brglez dobil tudi podporo Gibanja Svoboda, ki je ostala brez svojega kandidata po tem, ko je iz predsedniške tekme odstopila njihova članica Marta Kos.

Predsednik vlade Robert Golob
Predsednik vlade Robert Golob

Kako se zavarovati pred spletnimi goljufijami?

Janko Šali
-
0
Kako se zavarovati pred spletnimi goljufijami?

Telefon je zazvonil in prikupno dekle mi je poslalo prošnjo za prijateljstvo. Kmalu je stekel pogovor: »Živjo, kako si?« »Dobro, ti?« »Tudi. Eno prošnjo imam.« »Seveda.« »Sodelujem na Miss kopalk. Potrebujem pa tvoj glas, da se prebijem v naslednji krog. Ali lahko pošlješ glas na številko …?« »Seveda, z veseljem.« Čez 5 minut sem prejel SMS, ki me je obvestil, da sem na nekem Petrolu v Kranju z Moneto plačal 50 evrov.

Verjetno nisem edini, zagotovo ne prvi, upam pa, da zadnji, sploh po branju tega članka, ki te bo naučil vse o tem, kako se izogniti spletnim goljufijam.

Pravilo #1: Ali je prelepo, da bi bilo res?

To je najbolj splošen nasvet, ki velja tudi zunaj virtualnega sveta. Na Facebooku, Instagramu in še kje so pogosti lažni profili, ki obljubljajo igrive zmenke in vroče bejbe ali žrebce. Morda dobimo sporočilo nigerijskega princa, ki nam želi nakazati veliko vsoto denarja. Zamika nas, saj čustva delujejo hitreje od logike. Vendar nikoli ne vemo, kdo se skriva za sporočili.

Pravilo #2: Naj te goljufi ne zmedejo in zapeljejo v svojo igro

Tako kot obljube spolnosti, denarja in sreče goljufi radi uporabljajo ustrahovanje. Sporočilo, ki se zdi, da je od naše banke, Facebooka, zdravnika, Netflixa ali občine nas opozori, da se je pojavila nekakšna težava. Da jo rešimo, moramo slediti povezavi, kjer vnesemo svoje osebne podatke. Sporočilo pogosto še pravi, da je stvar treba urediti takoj – da le ne bi preveč razmišljali.

Pravilo #3: Preveri

Če se ti zdi, da si tarča spletne goljufije, lahko to vedno preveriš na internetu oziroma pri banki, zdravniku, občini. Znano je, da Facebook, Netflix ali Google od svojih uporabnikov ne zahtevajo osebnih podatkov preko e-maila. Občino, zdravnika ali banko pa lahko vedno pokličeš. Ali pa samo počakaš na dejansko pošto.

Anonymous hacker programmer uses a laptop to hack the system in the dark. Creation and infection of malicious virus. The concept of cybercrime and hacking database
Foto: artoleshko iz iStock

Pravilo #4: Bodi pozoren na sumljive linke in uporabljaj antivirusni program

Internet je lahko nevaren kraj, zato moramo biti pazljivi, kaj klikamo. Včasih se na spletni strani pojavi okno, ki pravi, da je naš računalnik okužen, okužbe pa se lahko znebimo, če sledimo povezavi. Ali pa, da smo desettisoči obiskovalec in nas čaka nagrada. Če sledimo povezavi, seveda. To nas lahko pripelje do strani, ki bo zahtevala naše osebne podatke ali pa bomo kar takoj staknili računalniški virus. Na srečo tudi brezplačni antivirusni programi prepoznajo večino takšnih groženj.

Pravilo #5: Stvar prijavi policiji

Če si kljub vsemu imel nesrečo in se ujel v zanko spletnih goljufov, to prijavi policiji. Izgubljenega denarja verjetno ne boš več videl, lahko pa preprečiš, da ogoljufajo še koga. Veliko ljudi je sram priznati, da so nasedli prevari, ali pa jih zlikovec drži v šahu s fotografijami, ki jih bo sicer poslal znancem. Vendar smo vsi le ljudje in z vsakim, ki molči, imajo zlikovci več moči.

Kako lahko prehajam med univerzami?

Zavod Študentska svetovalnica
-
0
Kako lahko prehajam med univerzami?

Spoštovani,

sem študent 1.letnika razrednega pouka univerze v Mariboru, kjer sem 1. letnik uspešno zaključil, zanima pa me, če morda veste kako je s prehajanjem med univerzami. Ker sem iz Kopra in mi razdalja predstavlja oviro in, ker so vse druge aktivnosti, s katerimi se poleg študija ukvarjam, v Ljubljani, bi si novo študijsko leto, pa vse do konca študija, želel doštudirati v Ljubljani (torej ista smer, razredni pouk).

Če imate kakšne informacije glede prehajanja med univerzami, bom zelo hvaležen.

S spoštovanjem

 

Pozdravljen,

v nadaljevanju bom predstavila, kako poteka menjava študijskega programa (prepis/prehod), omenim pa naj, da se ta postopek NE razlikuje, ne glede na to, ali boš študijski program zamenjal znotraj posamezne univerze, ali pa se želiš vpisati na fakulteto znotraj druge univerze.

Nadalje naj opozorim na razliko med prepisom in prehodom.

Prepis pomeni vpis v prvi letnik na drugi fakulteti, pri čemer je potrebno izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik, ki jih določi aktualni Razpis za vpis ter fakulteta sama, v kolikor je število prijavljenih kandidatov višje od števila razpisanih mest. Prvi prijavni rok je že potekel, drugi rok pa bo potekal od 19. do 23. avgusta.

Pri prehodu pa gre za vpis v drugi ali višji letnik (za razliko od “prepisa”, kjer se vpišeš v začetni letnik) – gre za prenehanje izobraževanja v študijskem programu, v katerega si vpisan, ter nadaljevanje izobraževanja v novem sorodnem študijskem programu, kjer se ti vse ali del obveznosti, ki si jih že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene obveznosti drugega študijskega programa. Možnost prehoda je opredeljena v Merilih za prehode med študijskimi programi.

2. člen (opredelitev)
Prehod med študijskimi programi je vpis:
1.      v drugi ali višji letnik visokošolskega študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po drugem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji;
2.      vpis višješolskega diplomanta v drugi letnik visokošolskega študijskega programa prve stopnje.

Splošna pogoja za prehod in priznavanje predmetov sta: da gre za programa, katerih zaključka zagotavljata primerljive kompetence ter da se pri obveznih predmetih v drugem programu lahko po kriterijih prizna vsaj polovica točk ECTS iz prvega programa, visokošolski zavodi pa lahko določajo še posebne pogoje, ki jih javno objavijo. To izhaja iz 3. člena Meril za prehode:

3. člen (pogoji za prehajanje med študijskimi programi)

Prehodi so mogoči med študijskimi programi:
1.      ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov;
2.      med katerimi se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Drugi pogoji za prehajanje med študijskimi programi so v pristojnosti visokošolskega zavoda. Te pogoje mora zavod javno objaviti.

Ocenjevanje primerljivosti študijskih programov in priznavanje ECTS kreditov je le v domeni posamezne fakultete, zato se mora študent o možnosti izvedbe prehoda pozanimati neposredno v referatu fakultete, kamor bi rad opravil prehod. Mesta za prehod med študijskimi programi so vedno posebej določena v aktualnem Razpisu (glej mesta za vpis v višji letnik) – letos bo prijavni rok potekal med 1. in 16. septembrom.

Ker gre v tvojem primeru za “enaka” oz. sorodna študijska programa, bi prehod bil zate boljša opcija.

POSTOPEK PREPISA/PREHODA

Sam postopek prepisa/prehoda poteka tako, da se moraš iz trenutnega programa izpisati in na dejanskem vpisu na novo fakulteto predložiti izpisnico. Pri tem naj poudarim, da zavezuje šele dejanski vpis na novo fakulteto! S tem, ko oddaš prijavo na posameznem vpisnem roku, torej še ne pomeni, da si na novi študijski program avtomatsko že vpisan oz. da si iz starega programa izpisan – ker zavezuje šele dejanski vpis na nov program, pomeni da si kljub oddani prijavi za vpis še lahko premisliš in se na novo fakulteto, kljub morebitnemu sprejemu ne vpišeš.

Še enkrat opozarjam, da so mesta in prijavni rok za prehod določena ločeno od teh, ki veljajo za vpis v 1. letnik (oz. prepis)!

Do sedaj smo svetovali, da se je iz starega programa dobro izpisati čim kasneje (in če se le da izpisnico dostaviti šele prvi delovni dan v oktobru), saj je študentu s trenutkom izpisa iz fakultete oz. programa prenehal status študenta in pravice, ki iz njega izvirajo. Ker pa so s 5. majem 2022 že začele veljati nekatere spremembe, določene z novim Zakonom za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-1), slednje več ne drži. 12. člen ZUPŠ-1 namreč določa spremembo 70. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis), ki se po novem glasi tako:

70. člen (prenehanje statusa študenta)
Status študenta preneha:
–       študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
–       študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
–       študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
–       če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
–       če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
–       če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,
–       če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
–       če se izpiše,
–       če je bil izključen.
/…/
Ne glede na osmo alinejo prvega odstavka tega člena status študenta ne preneha študentu, ki se pred zaključkom študijskega leta prepiše na drug študijski program.
/…/

Po novem torej velja, da študentu status NE preneha, v primeru da se pred zaključkom študijskega leta prepiše na drug študijski program – v tem vmesnem času tako ne bi izgubil niti pravic, ki iz statusa izvirajo. Ker gre za “novo” določbo, študentom vseeno svetujemo, da se glede tega, kdaj točno se je potrebno iz prvega programa izpisati, dobro pozanimajo tudi neposredno na fakulteti.

Na tem mestu pa naj omenim še, da boš s prepisom/prehodom porabil tudi pravico do ti. “bonusa”, ki jo ureja 66. člen ZVis. Gre za pravico vsakega študenta, da lahko enkrat tekom študija na posamezni stopnji ponavlja letnik ali spremeni študijski program (prepis ali prehod).

66. člen (pravice in dolžnosti študentov)

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem:
–       se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,
–       lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu,
–       se lahko izobražujejo po več študijskih programih (vzporedno izobraževanje), po interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov,
–       lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.
/…/

V primeru koriščenja bonusa, na isti stopnji študija ne boš več mogel ponavljati letnika oz. ponovno brezplačno spremeniti študijskega programa. Ponovni prepis/prehod ti bo sicer omogočen, vendar boš moral za študij na programu, na katerega si opravil prepis/prehod brez koriščenja bonusa, plačati šolnino. Posledica izkoriščenega bonusa je tudi izguba pravice do koriščenja dodatnega leta (absolventskega staža) ob koncu študija na isti stopnji.

Za konec naj opozorim še, da pred prepisom dobro razmisliš ali si tega res želiš. Ko se enkrat prostovoljno izpišeš iz določenega študijskega programa, se namreč vanj ne moreš nikoli več ponovno vpisati – niti proti plačilu.

Lep pozdrav

Iris

EYE 2023 se bliža: Vse o evropski prireditvi za mlade

Žiga Kastelic
-
0
EYE 2023 se bliža: Vse o evropski prireditvi za mlade

Evropska prireditev za mlade oziroma EYE 2023 se vztrajno bliža. Dogodek vsako leto privabi na tisoče mladih iz vse Evrope, ki tako dobijo izjemno priložnost za druženje, iskanje navdiha in izmenjavo pogledov. Eden takih dogodkov je potekal že letos, prav v Strasbourgu, kjer so se mladi dobili ob obletnici mlade na dogodku Youth Action Week. Kaj prinaša prihajajoči dogodek in kako se ga lahko udeležiš tudi ti?

EYE 2023, evropska prireditev za mlade je vse bližje

EYE (European Youth Event) združuje v Evropskem parlamentu v Strasbourgu in na spletu na tisoče mladih iz vse Evropske unije in sveta, da delijo in oblikujejo svoje zamisli o prihodnosti Evrope. To je edinstvena priložnost za mlade od 16 do 30 let, da komunicirajo, se navdihujejo in izmenjujejo svoje poglede s strokovnjaki, aktivisti, vplivneži in odločevalci, prav v srcu evropske demokracije.

EYE2023, peta izdaja dogodka, bo potekala 9. in 10. junija in bo vključevala tako osebne kot hibridne dejavnosti v Strasbourgu. Med dogodkom bodo udeleženci sodelovali v aktivnostih, ki jih soustvarjajo institucije, mednarodne organizacije, civilno-družbene in mladinske organizacije ter udeleženci sami, kar bo ponudilo prostor za razprave in mreženje.

V luči evropskega in svetovnega konteksta ter pred evropskimi volitvami 2024 bo del programa osredotočen na vlogo demokracije in vključevanje mladih. Po dogodku bodo ideje, pričakovanja in skrbi mladih zbrani v poročilu EYE, ki bo razdeljeno vsem poslancem Evropskega parlamenta (EP). Nekateri udeleženci bodo lahko nadalje razvili najbolj navdihujoče ideje in jih predstavili neposredno evropskim poslancem med zaslišanji EYE.

EYE si prizadeva spodbujati enakost, vključenost in trajnost z močno zavezanostjo dostopnosti za vsakogar. Naš cilj je ugoditi potrebam vseh udeležencev in implementirati rešitve, ki naredijo dogodek trajnosten in okolju prijazen. Leta 2021 je EYE pridobil certifikat ISO 20121 za trajnostno vodenje dogodkov, ki bo obnovljen za EYE2023.

Evropski parlament vabi na EYE 2023
Evropski parlament vabi na EYE 2023 Foto: on european-youth-event

Kako lahko sodeluješ tudi ti?

Sama udeležba na dogodku je brezplačna, potrebno si je le pokriti pot in bivanje v Strasbourgu. Kljub temu pa se bo 1. decembra 2022 odprl natečaj za sofinanciranje udeležbe, kar pomeni, da ti lahko Evropski parlament krije del stroškov, če si na natečaju izbran.

Na dogodek se lahko prijavijo mladi med 16. in 30. letom, v skupinah z najmanj 10 člani. Svetujemo vam, da ne zamudite priložnosti za druženje, zato čim prej zberi ekipo in pripravljeni pričakajte odprtje registracijskega postopka 6. februarja 2023.

Za tiste, ki bi želeli na dogodku aktivno sodelovati s svojo interaktivno ali umetniško dejavnostjo, je razpis že odprt. Rok za prijavo je v tem primeru 10. november 2022. Vse informacije o tem najdeš na spletni strani razpisa.

Coupling, družabna igra mladih Slovencev, podira rekorde

Žiga Kastelic
-
0
Coupling, družabna igra mladih Slovencev, podira rekorde

Mlada slovenska ekipa je ustvarila družabno igro Coupling, The Game. Enega izmed ciljev na Kickstarterju so uresničili v le treh dneh, tistega največjega pa pred nekaj dnevi. Ekipa se je z nami pogovarjali o igri, občutkih ob uspešni Kickstarter kampanji in njihovih idejah za prihodnost.

Kako je nastala osnovna ideja igre in kako se je razpletala do končne oblike?

Ideja Couplinga se je našemu vodilnemu dizajnerju Klemnu porodila že pred 7 leti, ko smo igrali standardne party družabne igre, kot sta Activity in Cards Against Humanity. Med igranjem teh iger smo se sicer v družbi vedno zabavali, a so ob koncu večera vedno pustile v nas neko praznino, ker se nismo z družbo v bistvu nič pogovarjali o nas, si izmenjavali pogledov, skratka nismo zares razvijali medsebojnih odnosov. Zato je Klemen poskusil to luknjo v druženju zapolniti z Icebreaker kartami, ki so namenjena ravno poglabljanju odnosov – in kmalu odkril, da se te igre pogosto jemljejo preresno, da bi pripomogle k ustvarjanju udobnega ambienta, ki te ne pusti čisto resnega, naenkrat pa ni zgolj plitko druženje brez medčloveškega stika.

Rešitev se je ponudila kar sama – zakaj ne bi združil vsega, kar je kul pri Activityju, dobrih druženjih s prijatelji, in Icebreaker karticah, in tako ustvaril popolno vzdušje za pristno druženje? Čez nekaj let sva se skupaj prijavila na projekt Centra za kreativnost in dobila sofinanciranje za razvoj produkta in prototipa. Od tam se je naša ekipa začela širiti, in Coupling je začel menjati kožo, dokler nismo skupaj prišli do izgleda, ki odraža ravno to, kar želimo z igro doseči – občutek pristnosti, udobja, a kljub temu z obilico izzivov! Dodali smo še unikatno mehaniko, prek katere se poparčkaš z naključnimi soigralci, in nastal je Coupling, the Game – vaš najboljši gostitelj večera!

Kako je potekalo ustvarjanje igre, za katero ste želeli, da se razlikuje od vsega, kar smo videli do danes?

Ustvarjanje igre je bilo izjemno zabavno, občasno pa tudi naporno. Resno smo jo začeli razvijati ravno med izbruhom epidemije koronavirusa, tako da smo dobršen del procesa izpeljali kar preko videokonferenc, na katerih smo počeli vse – od brainstorminga do testiranja igre, debat glede mehanike in dizajna. Čim smo imeli priložnost, da se dobimo v živo, smo jo izkoristili in preko kreativnih vikendov izpopolnili vse, kar nam prek spleta ni uspelo. Takrat smo ponavadi tudi tiskali in testirali razne prototipe igralne plošče, figuric in igralnih kart.

Temeljni izziv, ki smo ga obravnavali na vsakem sestanku, je bil, kako igro čim bolj osnovati na resničnih življenjskih odnosih in kako ustvariti okolje, ki je sproščeno ter zabavno. To je okolje, ki dopušča, da sprašuješ pomenljiva vprašanja in deliš osebne izkušnje v točno takšni meri, kot ti je lagodno, vedno pa imaš priložnost, da se globlje povežeš s svojo družbo. Kakršnokoli sistematično načrtovanje je že v začetku omejilo možnost ustvarjanja takšnega vzdušja, zato smo se te naloge lotili na bolj organski način, preko organiziranja ravno takšnih pristnih druženj, kot smo jih želeli posnemati z našo igro.

Coupling je igra, ki je namenjena mladim
Coupling je igra, ki je namenjena mladim po srcu, duši in telesu

Komu je namenjena igra Coupling?

Coupling smo ustvarili za ljudi naših let, kar pomeni starosti od študentskih let in do nekaj čez trideset, je pa preverjeno primerna tudi za malo mlajše in starejše! Najnižjo starost smo vseeno omejili na 16 let, saj ima igra nekaj tem in vprašanj, ki za najmlajše niso primerna (prav tako pa pride s pivsko razširitvijo!).

Cilj za Kickstarter ste dosegli v 72 urah, kakšni so občutki pri takem uspehu?

Občutki so seveda odlični! Zanimivo je, koliko truda moraš vložiti še v kampanjo po tem, ko si z razvojem igre že zaključil. Tiste tri dni smo vsi manj spali in bolj pazili na naročila, sporočila, ter redno posodabljali spletno stran. Zato je dosežen cilj v treh dneh dosežek, na katerega smo kot ekipa ponosni.

Svoj uspeh na Kickstarterju je ekipa proslavila z objavami na družbenih omrežjih igre Coupling
Svoj uspeh na Kickstarterju je ekipa proslavila z objavami na družbenih omrežjih igre Coupling

Kdaj lahko igro pričakujemo tudi pri nas oziroma kdaj jo dobijo prvi kupci?

Podporniki na Kickstarterju lahko Coupling pričakujejo februarja drugo leto, prav tako bo takrat možno igro tudi kupiti na naši spletni strani. Morda pa bo nakup mogoč tudi v nekaterih izbranih trgovinah!

Kakšni so vaši cilji z igro in kakšna je nadaljnja pot za Coupling? Lahko pričakujemo več iger?

Naš primarni cilj za Coupling je, da uresniči svojo temeljno nalogo: da vsem, ki ga igramo, pomaga najti tisto notranjo srečo, in nas opomni, kaj je res pomembno v življenju. Da je naš vodič v povezovanju s prijatelji (ali bodočimi prijatelji!), nam pomaga pustiti medsebojne razlike ob strani in nam pokaže, da smo pod njimi vsi iz mesa in krvi, ter da vsak od nas nosi v sebi moč, da ta svet naredi vsaj kanček lepši in boljši.

Gotovo lahko pričakujete še več iger. Že med razvojem Couplinga smo dobili kopico odličnih idej, ki jih nismo mogli vključiti, in zdaj čakajo, da jih oblikujemo v nove, samostojne igre!

Coupling igra bo v druženje prinesla zvrhano mero zabave, veselja in smeha
Coupling igra bo v druženje prinesla zvrhano mero zabave, veselja in smeha

Več informacij o igri Coupling lahko izveš na družbenih profilih igre na Facebooku in Instagramu!

Študija dokazuje, da se moški rajši crkljajo

Nina Marčeta
-
0
Študija dokazuje, da se moški rajši crkljajo

Nedavna živalska študija dokazuje, da naj bi testosteron spodbujal moški spol k večji družabnosti in prijaznosti. Raziskavo so opravili nevroznanstveniki z Univerze Emory na Mongolski puščavski podgani.

Tako so prvič dokazali, da testosteron lahko neposredno spodbuja neseksualno, družabno obnašanje. To je zanimivo, saj testosteron navadno povezujemo s povišano seksualnostjo in agresijo, ta študija pa kaže, da ima lahko tudi bolj blag vpliv, odvisno od družbenega konteksta.

Raziskava potrjuje mnenje mnogih

Raziskavo je vodil poročen par, ki se je spraševal, ali bi testosteron skupaj s svojo zmožnostjo povečanja agresije lahko tudi zmanjšal prijateljsko, družabno obnašanje. Prav tako sta predpostavila, da lahko povzroči nekaj radikalnejšega – da lahko poveča pozitivne družbene reakcije v situacijah, ki zahtevajo socialno interakcijo.

Študijo so opravili na Mongolskih puščavskih podganah, saj te ustvarjajo dolgotrajne partnerske vezi in skupaj negujejo svoje potomce. Posledično bi s pomočjo teh lahko odgovorili na zastavljeno vprašanje. Čeprav lahko samci postanejo agresivni v času parjenja in varovanja ozemlja, lahko prikažejo tudi svojo nežno plat in zaščitniško vedenje do svojih potomcev, ko samica zanosi.

mouse, gerbil, rodent
Foto: auenleben iz Pixabay

Eksperimenti so pokazali zvišanje crkljanja

V enem eksperimentu je samica zanosila s samcem, ta pa je pokazal veliko nagnjenost k crkljanju s samico. Samci so nato postopoma dobili injekcije s testosteronom. Raziskovalci so predvidevali, da se bo s tem nagnjenje k crkljanju zmanjšalo, saj je testosteron načeloma antisocialna molekula. Učinek je bil nasproten – crkljanje se je povečalo, samec pa je tako postal »super partner«.

En teden kasneje so v naslednjem eksperimentu iz kletk umaknili samice in samce z dodanim testosteronom pustili same na domačem ozemlju. Nato so jim v kletke dodali neznane samce, katerim bi se domač samec navadno izogibal ali jih lovil. V tem primeru pa so bili samci s testosteronom veliko bolj prijazni do vsiljivca.

Prijazno obnašanje se je hitro spremenilo, ko so originalnim samcem dodali še eno injekcijo testosterona. Po tej so vsiljivca začeli loviti ali se ga izogibati, tako kot bi to počeli v normalnem primeru. »Bilo je tako, kot da bi se zbudili in dojeli, da ne bi smeli biti prijazni v tem kontekstu,« je rekla ena izmed raziskovalk.

Rezultati

Znanstveniki teoretizirajo, da je prva injekcija testosterona povečala pozitivne družbene odzive, ker so bili s svojimi samicami. Vendar pa je to vplivalo tudi na prihodnje situacije, tudi ko so bili soočeni s samci. Druga injekcija testosterona pa je spodbudila spremembo v obnašanju, ki je primernejša za kontekst moškega vsiljivca.

To dokazuje, da testosteron spodbuja obnašanje, ki je primerno določeni situaciji oziroma kontekstu.

Eksperimenti so pravzaprav upočasnili, kar bi samci zaporedoma doživeli v divjini. V njihovem naravnem okolju parjenje poveča testosteron, kar povzroča nagnjenje k crkljanju v tistem trenutku in v prihodnosti, ko živijo s svojo partnerko, čeprav se nivo testosterona zniža.

Če bi tekmec vstopil v njegov brlog bi samec ponovno doživel vzpon testosterona, kar bi takoj prilagodilo njegovo obnašanje, zaradi česar bi lahko zaščitil svoje mladiče. Testosteron tako pomaga živalim hitro prilagajati svoje obnašanje glede na družbene spremembe okoli njih.

gerbils, mice, mongolian gerbils
Foto: Orca iz Pixabay

Človeško obnašanje

Človeško obnašanje je veliko bolj kompleksno, vendar raziskovalci upajo, da njihovi rezultati lahko služijo kot osnova za komplementarne študije na drugih vrstah, vključno z ljudmi.

Konec koncev so živalski hormoni in deli možganov, ki vplivajo na tovrstne reakcije, enaki našim. Posledično nam lahko tovrstni rezultati pomagajo predvideti in razumeti, kako enake molekule v naših možganih pomagajo oblikovati naše odzive v družbenem svetu okoli nas.

Neverjetna dejstva o Marijanskem jarku

Helena Tolar
-
0
Neverjetna dejstva o Marijanskem jarku

Marijanski jarek je globokomorski jarek na dnu zahodnega severnega Tihega oceana. Gre za najgloblji znani jarek na Zemlji, ki leži vzhodno od Marianskih otokov.

Je del sistema oceanskih jarkov ob robu Tihega oceana, ki sovpadajo s stiki tektonskih plošč. Marianski jarek je nastal zaradi spodrivanja Tihooceanske plošče pod Filipinsko ploščo. Dolg je več kot 2500 kilometrov in širok skoraj 70 kilometrov, najbolj fascinantna pa je njegova globina – v njem so namreč zabeležili največjo globino naših oceanov, ki znaša 10 911 metrov.

Lega Marijanskega jarka
Lega Marijanskega jarka. Foto: I, Kmusser on Wikimedia Commons

Globina Marijanskega jarka

Kot že omenjeno, je najgloblja točka Marijanskega jarka kar 10 911 metrov pod površjem. Vanj bi lahko potopili celoten Mount Everest, pa bi nad njim ostalo še približno 2 kilometra vode.

Ker gre tu za res izjemne globine, obstaja zelo velika verjetnost, da najgloblje točke sploh še niso odkrili. V 50. letih prejšnjega stoletja je neka ruska ladja poročala tudi o globini čez 11 000 metrov, a meritve nikoli niso ponovili in zato velja za nedokazano.

Starost

Marijanski jarek naj bi bil star več kot 180 milijonov let. Mnogi raziskovalci menijo, da je jarek eden izmed najstarejših delov morskega dna na planetu.

Na Luno ali v globine Tihega oceana?

Zaradi nedostopnosti globin trenutno vemo več o površju Lune kot o oceanskih tleh v Marijanskem jarku. Naj dodamo še, da se je je prva podmornica s posadko tla Marijanskega jarka dosegla leta 1960, prvi človek pa je na Luno stopil šele 9 let kasneje – leta 1969.

Odprave na dno oceana

Kljub temu, da se je prvi spust na dno Marijanskega jarka zgodil že leta 1960, so tja do sedaj »potovali« le trije ljudje. Prva dva sta bila švicarski oceanski inženir Jacques Piccard in ameriški pomorski častnik Don Walsh. Naslednja oseba, ki se je spustila na to lokacijo, je to storila več kot 50 let za njima. Leta 2012 se je v Marijanski jarek spustil kanadski filmski režiser James Cameron. S potopom je postavil svetovni rekord v globini za samostojni spust, sicer pa je Cameron bolj znan v filmski industriji. Režiral je mnoge legendarne filme, med njimi so Titanik, Avatar in Terminator.

Light beam and bokeh underwater at night.
Foto: momnoi iz iStock

Peščena tla?

Morda bi si predstavljali, da je dno oceana prekrito s peskom ali skalami, a to ne drži. Oceansko dno Marianskega jarka naj bi bilo rahlo rumene barve. Pokrito je namreč z usedlinami razpadlih rastlin in živali ter školjk in živalskih okostij.

Visok pritisk

Pritisk z globino narašča – v najglobljih delih jarka je le-ta kar 1000-krat večji kot na morski gladini. Zaradi tako visokega pritiska je raziskovanje v takih globinah skoraj nemogoče.

Naravni rezervat

Marijanski jarek ima status naravnega rezervata. Ribolov in rudarjenje sta zato znotraj območja jarka prepovedana. Leta 2009 je predsednik George W. Bush imenoval Marijanski jarek za nacionalni spomenik Združenih držav Amerike.

Najredkejši elementi

V jarku se skrivajo različne redke snovi in elementi. Eden od teh je žveplo, ampak v čisti, staljeni obliki. Znanstveniki so element v taki obliki zaradi redkosti našli le na eni od Jupitrovih lun.

Mitologija

Tako zanimiv in nedostopen del oceana pusti domišljiji prosto pot, zato obstaja veliko govoric in legend o bitjih, ki naj bi živela v globinah Marijanskega jarka. Najbolj poznano bitje izmed vseh je zagotovo Megalodon. Gre za izumrlo vrsto morskega psa, ki je v dolžino meril do 20 metrov. Njegovo ime izhaja iz grščine, dobesedno pomeni veliki zob. Nekateri verjamejo, da vrsta sploh ni izumrla, ampak se je le zatekla v najgloblje dele Marijanskega jarka. O tem je bilo posnetih tudi več znanstvenofantastičnih filmov.

Megalodon from prehistoric times scene 3D illustration
Megalodon. Foto: Warpaintcobra iz iStock

Orjaške amebe

Amebe so enocelični organizmi in so običajno velike od 0,01 mm do 0,5 mm. Organizmi so se morali v globinah prilagoditi nizkim temperaturam, visokim pritiskom in pomanjkanju sončne svetlobe. Leta 2011 so znanstveniki v Marianskem jarku odkrili orjaške amebe, s premerom 10 centimetrov. Ob takih odkritjih se morja orjaški morski psi sploh ne zdijo tako nemogoči…

11 stvari, ki jih moraš storiti kot bruc pred začetkom študija

Helena Tolar
-
0
11 stvari, ki jih moraš storiti kot bruc pred začetkom študija

Začetek študijskega leta se počasi približuje in vse, ki študentsko pot začenjate letos, čaka veliko sprememb. Kot bruci se boste morali privaditi novega sistema, vaše nove fakultete in urediti milijon stvari, na katere vam morda v srednji šoli sploh ni bilo potrebno misliti. Zbrali smo 15 stvari, ki jih moraš storiti kot bruc ali brucka še pred začetkom leta. Ko odkljukaš vse, boš zagotovo pripravljen na nov začetek, mi pa ti lahko zaželimo le še vso srečo.

Kdo sploh je bruc (ali brucka)? Bruc je študent prvega letnika fakultete. Tako kot imajo prvi letniki srednjih šol na začetku leta fazanovanje, starejši kolegi za bruce pripravijo brucovanje – sprejem brucev.

  1. Počakaj z nakupom literature

Na fakultetni spletni strani so tvoji bodoči profesorji verjetno že objavili seznam obvezne literature, ki jo boš potreboval za njihov predmet. Predlagam, da z nakupom počakaš še vsaj kakšen teden. Na uvodnih predavanjih bodo profesorji ter asistenti pojasnili, kaj zares potrebuješ. Pred tem pa se lahko pri starejših kolegih pozanimaš, katero gradivo se splača kupiti, saj za nekatere predmete pogosto zadoščajo različne skripte ali kvalitetni zapiski s predavanj.

  1. Seznani se s spletno stranjo svoje fakultete

Pred začetkom študijskega leta je priporočljivo spremljati spletno oglasno desko, da ne spregledaš kakšne pomembne novice. Če ti spletna stran omogoča, se prijavi na e-novice svoje fakultete, ali pa si pomembne povezave shrani kot bližnjice.

  1. Čim prej se prijavi v svoj študentski elektronski naslov

Takoj ko dobiš navodila za prijavo, se čim prej prijavi s svoj študentski elektronski naslov. Če naletiš na težave pri prijavi, čim prej obvesti referat ali fakultetno službo za informatiko. Ko bo profesor v prvem tednu poslal prvo gradivo prek elektronske pošte, bo namreč veliko tvojih kolegov ugotovilo, da ima težave s prijavo, ti pa boš to imel že urejeno.

  1. Poišči svoj urnik

Prvi dan bo na fakulteti potekal bolj nenavadno, zaradi sprejema brucev in nagovora pomembnih oseb, potem pa bo teden kar hitro prešel v običajni delovni teden. Na spletni strani svoje šole zato poišči svoj urnik, da ne zaspiš že drugi dan.

  1. Poišči koledar fakultete

Vsaka fakulteta ima določeni obdobji, v katerih potekajo predavanja (zimski in poletni semester) ter izpitna obdobja. Veliko fakultet ima tudi dosti prostih dni v času, ko si v srednji šoli imel počitnice. Datume po navadi objavijo še pred začetkom leta. Tako si lahko že pred začetkom študijskega leta predstavljaš, kdaj boš imel več časa in kdaj si lahko splaniraš kakšen krajši oddih ali potovanje.

  1. Prijavi se na študentsko prehrano

Tudi študentsko prehrano je pametno urediti še pred začetkom študijskega leta. Vse informacije v zvezi s subvencionirano študentsko prehrano najdeš tukaj.

  1. Kupi vozovnico za vlak ali avtobus

Če študiraš izven kraja bivanja, čim prej oddaj vlogo za subvencionirano vozovnico (vse o vozovnici preberi tukaj). Vozovnico lahko kupiš tudi za mestni promet.

  1. Priskrbi si potrdilo o vpisu

Svoje študentske izkaznice verjetno še ne boš dobil prvi dan. Medtem ko čakaš nanjo, si na svoj telefon shrani svoje potrdilo o vpisu, lahko pa ga tudi natisneš. Tako boš lahko koristil ugodnosti, ki ti pripadajo, čeprav še nimaš veljavne študentske izkaznice.

  1. Preveri, kje sploh imaš fakulteto

Morda se sliši smešno, ampak zaradi COVID-19 nekateri bodoči študentje sploh še niso imeli možnosti obiskati svoje fakultete! Morda zato ni odveč, da preveriš, s katere ulice se vstopi skozi glavni vhod, katere avtobusne povezave te pripeljejo do fakultete in katere restavracije in trgovine se nahajajo v bližini.

  1. Sledi študentski organizaciji svoje fakultete

Obštudijsko življenje je na začetku novega leta še posebej živahno, saj večina fakultet za bruce organizira razne spoznavne piknike, zabave in druge dogodke. Predlagam, da pred začetkom leta poiščeš študentske organizacije in klube, ki delujejo na tvoji fakulteti, in jim začneš na družbenih omrežjih. Tako boš na tekočem z vsem aktualnim dogajanjem.

  1. Včlani se v skupine na družbenih omrežjih

Poleg spremljanja študentskih dogodkov je dobro biti v stiku tudi s svojimi kolegi. Poglej, ali so na družbenih omrežjih že ustvarjene skupine ali pogovori in se jim pridruži.

1...785786787...2.155Stran 786 od 2.155