Alternativa inzulinskim injekcijam

Janko Šali
-
0
Alternativa inzulinskim injekcijam

Znanstveniki so razvili nov model inzulinske tablete, ki je uspešna na podganah. Testiranje za človeško uporabo je že v načrtu. Sladkorna bolezen ali diabetes je zdravstveni problem po vsem svetu. NIJZ je že leta 2018 poročal o povečevanju števila sladkornih bolnikov tako med starejšimi kot med mladimi. Poznamo dve obliki sladkorne bolezni: tip 1 in tip 2. Njuni vzroki, potek in zdravljenje so sicer različni, vendar obe vrsti bolnikov potrebujeta dodatke inzulina od zunaj.

Inzulinske injekcije bodo dobile novo preobleko?

Najbolj učinkovita metoda, da spravimo inzulin v telo, je z injekcijo, ki si jo lahko da bolnik sam. Diabetiki, ki jih poznam, pravijo, da je postopek neboleč in zgolj manjša neprijetnost, vendar ali ne bi bilo lažje, ko bi imeli inzulin v tableti?

vbrizgavanje inzulina
Inzulin je potrebno vbrizgati v maščobo pod kožo. Za to so najbolj primerni predeli trebuha in zgornji del nog. Foto: on Diabetek UK

Inzulinske tablete so neučinkovite

Te že nekaj časa obstajajo, vendar je njihova učinkovitost minimalna. Ko tableta pride v želodec, se inzulin prebavi, namesto, da bi potoval do jeter, kjer je potreben. Za 100 enot inzulina, ki si ga bolnik vbrizga z injekcijo, bi moral pojesti tableto 500 enot.

Nove inzulinske tablete

Ekipa znanstvenikov pod vodstvom Yigong Guoja je želela izdelati način za oralni vnos inzulina v telo, vendar se zaveda omejitve tablet. Ustvarili so posebno tableto, ki se raztopi v ustih in ne pogoltne. Pacient si jo nastavi med ustnico in dlesen ter počaka, da se inzulin absorbira naravnost v kri. Pravzaprav sistem deluje podobno kot snus tobak ali kakšna druga droga, ki izrabi tenke stene dlesni, prepredene z žilami, da substanca pride v kri preko kože.

Znanstveniki so pokazali, da testne podgane s to metodo niso imele skoraj nič inzulina v želodcu in vsega v krvi. Testiranje za človeško rabo se bo začelo takoj, ko se zbere sredstva in prostovoljce, še pravijo.

Tablete imajo vrsto prednosti

Izum bi lahko pomenil revolucijo v življenjih diabetikov obeh tipov. Poleg očitne priročnosti jemanja tablet namesto zbadanja z iglo, prinaša še nekaj prednosti. Tablete se izdela ceneje in hitreje kot inzulinske dozirke, lažje so za transport in hrambo (ne rabijo biti na hladnem). Inzulinske tablete so tudi bolj ekološke, saj ne puščajo za sabo ton embalaže in uporabljenih igel.

Prihaja Pr’Hostar 2, tokrat z dvema promiloma

Nina Marčeta
-
0
Prihaja Pr’Hostar 2, tokrat z dvema promiloma

Leta 2016 je na slovenska filmska platna prišel Youtube fenomen, ki je postal najbolj gledan celovečerni film v Sloveniji. Ta je bil tako dober, da je prejel tri zlate role in štiri velike zlate role. Posledično lahko trdimo, da je bilo nadaljevanje filma samo vprašanje časa in ravno letošnje leto bo zaznamovano z drugim delom – Pr’Hostar 2 %. Za tega je napovedana še večja doza smeha, ki jo v naših kinih lahko pričakujemo jeseni 2022.

Staro in novo Pr’ Hostar

Od prvega dela je sicer minilo že kar šest let, obrazi pa ostajajo isti – scenarista sta tudi tokrat Dejan Krupić in Goran Hrvaćanin z režiserjem Luko Marčetićem. Igralsko zasedbo bodo sestavljali že znani obrazi, spoznali bomo pa tudi nekaj novih.

Zgodba filma Pr’Hostar 2 je še precej skrita

O sami zgodbi naslednjega filma ne vemo veliko, lahko pa marsikaj sklepamo po koncu prvega. Ta se je končal tako, da so zaposleni v boju za svoje službe uspešno združili moči in pregnali tako novega kupca kot tudi stiskaškega direktorja. Kaj pa pravi opis nadaljevanja?

Kar nekaj piva in žganice je preteklo, odkar smo se nazadnje družili s svojeglavim osebjem hotela Pr’Hostar. Tedaj so zaposleni v boju za svoje službe uspešno združili moči in pregnali tako novega kupca kot tudi stiskaškega direktorja. Kaj se je zgodilo zatem? Jim je gorenjski biser uspelo spremeniti v cvetoči posel ali pa so jih prav po slovensko napadle notranje razprtije?

Na prašanje glede tega, kaj se bo zgodilo v filmu, bo odgovorjeno kmalu. Pr’Hostar 2 v kino prihaja jeseni 2022.

Za Radka Polića pogreb z vojaškimi častmi

Žiga Kastelic
-
0
Za Radka Polića pogreb z vojaškimi častmi

Vlada Republike Slovenije je na petkovi dopisni seji odločila, da se bo za preminulega Radka Poliča organizira pogreb z vojaškimi častmi. Pogreb enega največjih slovenskih igralcev bo tako organiziran v skladu s Pravili službe v Slovenski vojski. Gre za veliko čast, ki si jo Radko Polič vsekakor zasluži.

Radko Polič je bil velikan slovenskega igralstva

Radko Polič je bil rojen med drugo svetovno vojno v Črnomlju. Iz dramske igre in umetniške besede je diplomiral leta 1965 na AGRFT. V svojem ustvarjalnem opusu, ki ga je prekinila sredi ustvarjanja smrt, je ustvaril čez sto gledaliških, prek petdeset filmskih in več deset radijskih vlog. Radko Polič – Rac je pustil neizbrisen pečat v gledališču na Slovenskem. Seznam njegovih vlog, po katerih bo ostal v spominu občinstvu in poslušalstvu, je zares dolg in neprecenljiv. Rac je bil tudi eden najbolj cenjenih filmskih igralcev tako v Sloveniji kot v državah bivše Jugoslavije. Bil je dolgoletni član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana in eden izmed stebrov slovenske dramske umetnosti. Njegova življenjska in ustvarjalna pot se je vila med rodnim Črnomljem, Ljubljano, Beogradom in Berlinom.

Ko je leta 2002 prejel Borštnikov prstan, ki je najbolj prestižna slovenska nagrada za igralske dosežke, so zapisali, da je Radko Polič med slovenskimi igralci najizrazitejši intuitivni igralec, ki ustvarja s pomočjo popolnega zlitja z dramsko osebo, ki jo predstavlja. Racova posebnost je, da se igri predaja scela, z vsem svojim bitjem, njegova igra je nedeljiva od njegove osebnosti.

V skoraj štirih desetletjih trajajoči igralski karieri je Radko Polič oblikoval blizu sto gledaliških in petdeset filmskih vlog. Večino dramskih vlog je ustvaril v slovenskem gledališču od Trsta in Nove Gorice preko vseh profesionalnih odrov Ljubljane do Celja in Maribora. Na odrih in na gledaliških festivalih nekdanje Jugoslavije je bil vselej iskan in cenjen igralec.

Radko Polič je spisal prečudovito kariero

S prvim velikim priznanjem strokovne kritike in občinstva ga je leta 1970 nagradilo Borštnikovo srečanje, sledila je nagrada Prešernovega sklada (1972), nato so se kar vrstile nagrade za filmske vloge ter nove Borštnikove nagrade (1979, 1981, 1988, 1991). Nagrajen je z dvema Sterijevima nagradama za igralsko stvaritev (1979 in 1982), sarajevski festival MES je njegovo igro ovenčal z Zlatim lovorjevim vencem (1987). Prejel je Župančičevo nagrado (1991) in nagrado za najboljšo uprizoritev na Festivalu monodrame na Ptuju (2001).

Leta 2007 je Radko Polič – Rac za svoje izjemne igralske dosežke prejel tudi Prešernovo nagrado, najvišjo nagrado Republike Slovenije za umetniške dosežke. Radko Polič – Rac je pustil značilen pečat v slovenskem gledališču s svojimi številnimi vrhunskimi upodobitvami, od Baltasarja v Hiengovem Osvajalcu do Jermana v Cankarjevih Hlapcih, od Sofoklejevega Ojdipa do Georgea v Albeejevi drami Kdo se boji Virginie Woolf. Rac je s svojim življenjem in ustvarjanjem sinonim za slovensko gledališče in film. Je nesporni prvak med prvaki, ki mu prvaštvo priznavata tako strokovna kot najširša javnost.

Smrt Radka Poliča je ustavila Slovenijo

V 81. letu je svojo življenjsko pot zaključil velikan slovenskega gledališča in ekrana Radko Polič. 15. september bo zapisan v slovensko zgodovino, saj je svet takrat zapustil eden največjih in najbolj pomembnih igralcev države in okolice.

Beletrina v živo: Radko Polič in Petra Pogorevc: RAC

Bizarna bitka ljudi in kakadujev v Avstraliji

Helena Tolar
-
0
Bizarna bitka ljudi in kakadujev v Avstraliji

Prebivalci južnega Sydneyja v Avstraliji se že dlje časa borijo za smeti – ljudje jih želijo odmetavati, kakaduji pa jih želijo jesti. Zgodba je zares tako preprosta, da jo strnimo v eno poved, bolj pa je zanimivo, kako se ljudje »borijo«, da smeti zares ostanejo v zabojnikih.

Kakaduji in človek s fascinatno bitko

O početju kakadujev in odgovoru ljudi na njihovo početje je bila opravljena tudi raziskava, ki jo je vodila Barbara Klump z Inštituta Maxa Plancka za vedenje živali. Preučevala je vedenje papig in ob tem opazovala še odziv ljudi njihove tehnike.

Kakaduji izvirajo iz Avstralije in Indonezijskih otokov. Prepoznavni so čopku na vrhu glave. Odrasle ptice dosežejo tudi do 50 centimetrov višine. Štejejo med najdlje živeče vrste papig na svetu. V ujetništvu lahko živijo tudi do 75 let.

yellow-crested cockatoo, cockatoo, bird
Kakadu. Foto: manfredrichter iz Pixabay

Kako papiga odpre zabojnik za smeti?

Klumpova pravi, da je glavna motivacija kakadujev zavržena hrana, še posebej kruh. Ptice običajno odprejo zabojnike s kljunom, nato pa se zavihtijo na majhen rob in obrnejo pokrov. Ko je zabojnik odprt, pridejo vsi kakaduji iz okolice. Za seboj seveda ne pospravijo ter zabojnike pustijo odprte.

Ob podrobnejšem opazovanju je raziskovalka ugotovila, da se kakaduji tega vedenja učijo od drugih. Ne le to, vsaka jata kakadujev ima svoje tehnike odpiranja zabojnikov za smeti, ki se na širšem geografskem območju med seboj razlikujejo.

Odgovor prebivalcev

Prebivalci morajo biti v »boju« s kakaduji zelo izvirni. Pokrovov zabojnikov ne morajo premočno pričvrstiti, saj bi to onemogočalo delo smetarskim službam. Raziskovalci so opazovali soseske v Sydneyju in ugotovili, da ljudje na pokrove zabojnikov v nameščajo opeke in kamenje, vežejo plastenke z vodo ali blokirajo tečaje. Taktike morajo včasih tudi spremeniti, saj kakaduji sčasoma ugotovijo nov način odpiranja. Na območjih, kjer se soočajo s takimi problemi, je možno kupiti celo ključavnice za zabojnike za smeti.

Klumpova pravi, da si ne upa trditi, kdo bo v tekmi za nadzor nad zabojniki zmagal. Doda, da se obnašanje kakadujev od sezone do sezone spreminja, spreminjajo pa se tudi izvirni načini, s katerimi prebivalci skušajo zaščititi svoje smeti.

Si bil sprejet v 2. prijavnem roku?

Žiga Kastelic
-
0
Si bil sprejet v 2. prijavnem roku?

Kandidati za študente so bili obveščeni o izidu izbirnega postopka za vpis v višje strokovno izobraževanje v drugem prijavnem roku. Vpis v višje strokovno izobraževanje v 2. prijavnem roku v študijskem letu 2022/2023 je tukaj. Sprejeti kandidati se morajo v 1. letnik vpisati do 1. oktobra 2022.

Rezultati drugega prijavnega roka

Glede na spremembo Zakona o višjem strokovnem izobraževanju imajo prednost pri vpisu v redni študij kandidati, ki pred tem še niso bili vpisani v redni študij v višjem strokovnem ali visokošolskem izobraževanju v Republiki Sloveniji. Prav tako se v redni študij v višjem strokovnem izobraževanju ne morejo vpisati kandidati, ki so že bili tri leta vpisani v študijski program visokega šolstva (zavrnjenih je bilo 42 kandidatov, lani 24 kandidatov).

Od vseh 1734 prijavljenih kandidatov v drugem prijavnem roku jih je izpolnilo pogoje za vpis 1532. Od teh je sprejetih 1490 kandidatov (97 %), zavrnjenih pa 42 (3 %).

Na drugem prijavnem roku je od 897 kandidatov za redni študij, ki izpolnjujejo vpisne pogoje, sprejetih 859 ali 96 %; od 635 kandidatov za izredni študij pa 631 ali 99 %.

Primerjava drugega prijavnega roka z lanskoletnim

Če pogledamo vse sprejete kandidate, se je prva želja za vpis uresničila 96,3 % (lani 96,7 %), druga želja 3,3 % (lani 3,1 %) in tretja 0,4 % (lani 0,2 %). Za redni študij je bilo s prvo željo sprejetih 96 % kandidatov (lani 95,6 %), z drugo 3,6 % (lani 4,1 %), s tretjo pa 0,3 % (lani 0,2 %); za izredni študij pa s prvo željo 96,7 % (lani 98,3 %), z drugo 2,9 % (lani 1,6 %), s tretjo pa 0,5 % (lani 0,2 %).

Po zaključku drugega prijavnega roka se kandidati za izredni študij lahko vpišejo na še prosta mesta na višji strokovni šoli do 28. oktobra 2022.

Preko glasu bi lahko ugotovili bolezni?

Helena Tolar
-
0
Preko glasu bi lahko ugotovili bolezni?

Tehnologija napreduje iz dneva v dan in vse kaže, da bo umetna inteligenca slej kot prej prisotna na večini področij našega življenja. Na The Verge poročajo, da ameriški raziskovalci gradijo podatkovno zbirko človeških glasov, ki jo bodo uporabili za razvoj orodij na osnovi umetne inteligence. Ta orodja bodo lahko sčasoma diagnosticirala resne bolezni. Cilj raziskovalcev je, da bi s pomočjo glasu lahko odkrivali čim več bolezni, vse od Alzheimerjeve bolezni do raka.

Zakaj prav glas?

Oliver Elemento, eden vodilnih raziskovalcev pri projektu, je pojasnil, da so glasovni podatki čudoviti zato, ker so verjetno najcenejša vrsta podatkov, ki jih lahko zberejo od ljudi. Prav tako gre za dostopno informacijo, ki jo brez težav pridobijo od skoraj vsakega bolnika. Raziskovalni projekt si prizadeva, da bi glas postal podatek za ugotavljanje bolezni, ki bi bil lahko podobno uporaben kot kri ali telesna temperatura.

Načrti in prihodnost projekta

Raziskovalna skupina bo najprej izdelala aplikacijo, ki bo zbirala glasovne podatke. Za začetek bodo zbirali podatke bolnikov z boleznimi kot so paraliza glasilk, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, depresija, pljučnica in avtizem. Vse glasovne zbirke bo nadzoroval zdravnik. V aplikaciji bodo morali bolniki izgovarjati različne zvoke, brati stavke in daljša besedila.

Yaël Bensoussan, raziskovalec in otoralingolog, je kot primer, kjer bi glas lahko pokazal bolezen, navedel bolnike s Parkinsovo boleznijo, ki običajno govorijo tišje in počasneje.

Raziskovalci pravijo, da bodo lahko v aplikacijo dodali tudi druge bolezni. Elemento pravi, da njegov kolega onkolog trdi, da lahko po spremembah glasu ugotovi, ali ima oseba rakave tvorbe na možganih.

Ko bodo raziskovalci zbrali dovolj podatkov, bodo le-te uporabili za oblikovanje modelov umetne inteligence. Ti modeli bodo lahko nato zaznali različna bolezenska stanja.

Raziskovalni program se za zdaj ne ukvarja z izdelavo aplikacij za domače naprave. Osredotoča se na razvoj orodij, ki bi jih uporabljali zdravniki v ordinacijah in klinikah. Takšna orodja bi bila še posebej koristna v zdravstvenih ustanovah, kjer ni dovolj zdravnikov specialistov. Bensoussan je pojasnil, da bi lahko v taki ustanovi zabeležili bolnikov glas, aplikacija pa bi povedala, da obstaja zelo velika verjetnost, da ima bolnik določeno bolezen. Pacienta bi nato poslali k ustreznemu specialistu.

Problemi z zasebnostjo

Glasovi ljudi so zlahka prepoznavni, tudi če je ime osebe odstranjeno. Zato se raziskovalci soočajo tudi s problemi z zasebnostjo, ki bi nastali pri uporabi takih orodij. Pri projektu zato sodelujejo tudi pravniki in drugi strokovnjaki, ki preučujejo etične in pravne posledice zbiranja glasov bolnikov. Presoditi morajo tudi, ali bi bilo tako zbiranje v skladu z zakonodajo, ki ščiti pacientove osebne podatke.

Uraden začetek predsedniške tekme in rok za volivce v tujini

Sabina Zorman
-
0

22. septembra se je uradno začela volilna kampanja pred predsedniškimi volitvami, na katere se bomo odpravili 23. oktobra. Točno število kandidatov še ni znano, saj lahko kandidature vložijo do 28. septembra.

Predsedniški kandidati bodo volivce nagovarjali do 21. oktobra do polnoči, ko se bo pričel volilni molk. Do 3. oktobra lahko še umaknejo soglasje h kandidaturi, zato bo dokončni seznam kandidatov znan najpozneje 7. oktobra.

Danes rok za volivce, ki so začasno v tujini

Volivci, ki bodo za čas volitev začasno v tujini in želijo na predsedniških volitvah glasovati po pošti ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu, so morali to sporočiti Državni volilni komisiji.

Vlogo za glasovanje v tujini lahko oddajo preko portala eUprava, bodisi z e-identiteto bodisi brez e-identitete.

dve pismi na mizi
Foto: Mediamodifier / Unsplash

Zaenkrat vloženih pet kandidatur

Boj v letošnji bitki na predsedniških volitvah je napovedalo veliko posameznikov, zaenkrat pa je kandidaturo vložilo le pet kandidatov. Te bo na današnji seji potrjevala Državna volilna komisija, piše STA. Ostali jih lahko vložijo še do 28. septembra.

Med prvimi petimi kandidati so poslanec SDS Anže Logar, pravnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar ter glasbenik Gregor Bezenšek, ki kandidirajo s podporo volivcev.

Poleg njih je kočevski župan Vladimir Prebilič, ki ima poleg podpisov volivcev podporo stranke Vesna. S podporo poslancev NSi pa se je v tekmo podal vodja poslanske skupine te stranke Janez Cigler Kralj.

Koga podpirajo koalicijske stranke?

15. vlado sestavlja koalicija strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati (SD) in Levica. Slednja je včeraj naznanila, da se v predsedniško tekmo podaja s svojim kandidatom Miho Kordišem.

SD bo v volilno tekmo vstopila z evropskim poslancem Milanom Brglezom. Danes bomo izvedeli, ali bo Brglez dobil tudi podporo Gibanja Svoboda, ki je ostala brez svojega kandidata po tem, ko je iz predsedniške tekme odstopila njihova članica Marta Kos.

Predsednik vlade Robert Golob
Predsednik vlade Robert Golob

Kako se zavarovati pred spletnimi goljufijami?

Janko Šali
-
0
Kako se zavarovati pred spletnimi goljufijami?

Telefon je zazvonil in prikupno dekle mi je poslalo prošnjo za prijateljstvo. Kmalu je stekel pogovor: »Živjo, kako si?« »Dobro, ti?« »Tudi. Eno prošnjo imam.« »Seveda.« »Sodelujem na Miss kopalk. Potrebujem pa tvoj glas, da se prebijem v naslednji krog. Ali lahko pošlješ glas na številko …?« »Seveda, z veseljem.« Čez 5 minut sem prejel SMS, ki me je obvestil, da sem na nekem Petrolu v Kranju z Moneto plačal 50 evrov.

Verjetno nisem edini, zagotovo ne prvi, upam pa, da zadnji, sploh po branju tega članka, ki te bo naučil vse o tem, kako se izogniti spletnim goljufijam.

Pravilo #1: Ali je prelepo, da bi bilo res?

To je najbolj splošen nasvet, ki velja tudi zunaj virtualnega sveta. Na Facebooku, Instagramu in še kje so pogosti lažni profili, ki obljubljajo igrive zmenke in vroče bejbe ali žrebce. Morda dobimo sporočilo nigerijskega princa, ki nam želi nakazati veliko vsoto denarja. Zamika nas, saj čustva delujejo hitreje od logike. Vendar nikoli ne vemo, kdo se skriva za sporočili.

Pravilo #2: Naj te goljufi ne zmedejo in zapeljejo v svojo igro

Tako kot obljube spolnosti, denarja in sreče goljufi radi uporabljajo ustrahovanje. Sporočilo, ki se zdi, da je od naše banke, Facebooka, zdravnika, Netflixa ali občine nas opozori, da se je pojavila nekakšna težava. Da jo rešimo, moramo slediti povezavi, kjer vnesemo svoje osebne podatke. Sporočilo pogosto še pravi, da je stvar treba urediti takoj – da le ne bi preveč razmišljali.

Pravilo #3: Preveri

Če se ti zdi, da si tarča spletne goljufije, lahko to vedno preveriš na internetu oziroma pri banki, zdravniku, občini. Znano je, da Facebook, Netflix ali Google od svojih uporabnikov ne zahtevajo osebnih podatkov preko e-maila. Občino, zdravnika ali banko pa lahko vedno pokličeš. Ali pa samo počakaš na dejansko pošto.

Anonymous hacker programmer uses a laptop to hack the system in the dark. Creation and infection of malicious virus. The concept of cybercrime and hacking database
Foto: artoleshko iz iStock

Pravilo #4: Bodi pozoren na sumljive linke in uporabljaj antivirusni program

Internet je lahko nevaren kraj, zato moramo biti pazljivi, kaj klikamo. Včasih se na spletni strani pojavi okno, ki pravi, da je naš računalnik okužen, okužbe pa se lahko znebimo, če sledimo povezavi. Ali pa, da smo desettisoči obiskovalec in nas čaka nagrada. Če sledimo povezavi, seveda. To nas lahko pripelje do strani, ki bo zahtevala naše osebne podatke ali pa bomo kar takoj staknili računalniški virus. Na srečo tudi brezplačni antivirusni programi prepoznajo večino takšnih groženj.

Pravilo #5: Stvar prijavi policiji

Če si kljub vsemu imel nesrečo in se ujel v zanko spletnih goljufov, to prijavi policiji. Izgubljenega denarja verjetno ne boš več videl, lahko pa preprečiš, da ogoljufajo še koga. Veliko ljudi je sram priznati, da so nasedli prevari, ali pa jih zlikovec drži v šahu s fotografijami, ki jih bo sicer poslal znancem. Vendar smo vsi le ljudje in z vsakim, ki molči, imajo zlikovci več moči.

Kako lahko prehajam med univerzami?

Zavod Študentska svetovalnica
-
0
Kako lahko prehajam med univerzami?

Spoštovani,

sem študent 1.letnika razrednega pouka univerze v Mariboru, kjer sem 1. letnik uspešno zaključil, zanima pa me, če morda veste kako je s prehajanjem med univerzami. Ker sem iz Kopra in mi razdalja predstavlja oviro in, ker so vse druge aktivnosti, s katerimi se poleg študija ukvarjam, v Ljubljani, bi si novo študijsko leto, pa vse do konca študija, želel doštudirati v Ljubljani (torej ista smer, razredni pouk).

Če imate kakšne informacije glede prehajanja med univerzami, bom zelo hvaležen.

S spoštovanjem

 

Pozdravljen,

v nadaljevanju bom predstavila, kako poteka menjava študijskega programa (prepis/prehod), omenim pa naj, da se ta postopek NE razlikuje, ne glede na to, ali boš študijski program zamenjal znotraj posamezne univerze, ali pa se želiš vpisati na fakulteto znotraj druge univerze.

Nadalje naj opozorim na razliko med prepisom in prehodom.

Prepis pomeni vpis v prvi letnik na drugi fakulteti, pri čemer je potrebno izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik, ki jih določi aktualni Razpis za vpis ter fakulteta sama, v kolikor je število prijavljenih kandidatov višje od števila razpisanih mest. Prvi prijavni rok je že potekel, drugi rok pa bo potekal od 19. do 23. avgusta.

Pri prehodu pa gre za vpis v drugi ali višji letnik (za razliko od “prepisa”, kjer se vpišeš v začetni letnik) – gre za prenehanje izobraževanja v študijskem programu, v katerega si vpisan, ter nadaljevanje izobraževanja v novem sorodnem študijskem programu, kjer se ti vse ali del obveznosti, ki si jih že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene obveznosti drugega študijskega programa. Možnost prehoda je opredeljena v Merilih za prehode med študijskimi programi.

2. člen (opredelitev)
Prehod med študijskimi programi je vpis:
1.      v drugi ali višji letnik visokošolskega študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po drugem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji;
2.      vpis višješolskega diplomanta v drugi letnik visokošolskega študijskega programa prve stopnje.

Splošna pogoja za prehod in priznavanje predmetov sta: da gre za programa, katerih zaključka zagotavljata primerljive kompetence ter da se pri obveznih predmetih v drugem programu lahko po kriterijih prizna vsaj polovica točk ECTS iz prvega programa, visokošolski zavodi pa lahko določajo še posebne pogoje, ki jih javno objavijo. To izhaja iz 3. člena Meril za prehode:

3. člen (pogoji za prehajanje med študijskimi programi)

Prehodi so mogoči med študijskimi programi:
1.      ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov;
2.      med katerimi se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Drugi pogoji za prehajanje med študijskimi programi so v pristojnosti visokošolskega zavoda. Te pogoje mora zavod javno objaviti.

Ocenjevanje primerljivosti študijskih programov in priznavanje ECTS kreditov je le v domeni posamezne fakultete, zato se mora študent o možnosti izvedbe prehoda pozanimati neposredno v referatu fakultete, kamor bi rad opravil prehod. Mesta za prehod med študijskimi programi so vedno posebej določena v aktualnem Razpisu (glej mesta za vpis v višji letnik) – letos bo prijavni rok potekal med 1. in 16. septembrom.

Ker gre v tvojem primeru za “enaka” oz. sorodna študijska programa, bi prehod bil zate boljša opcija.

POSTOPEK PREPISA/PREHODA

Sam postopek prepisa/prehoda poteka tako, da se moraš iz trenutnega programa izpisati in na dejanskem vpisu na novo fakulteto predložiti izpisnico. Pri tem naj poudarim, da zavezuje šele dejanski vpis na novo fakulteto! S tem, ko oddaš prijavo na posameznem vpisnem roku, torej še ne pomeni, da si na novi študijski program avtomatsko že vpisan oz. da si iz starega programa izpisan – ker zavezuje šele dejanski vpis na nov program, pomeni da si kljub oddani prijavi za vpis še lahko premisliš in se na novo fakulteto, kljub morebitnemu sprejemu ne vpišeš.

Še enkrat opozarjam, da so mesta in prijavni rok za prehod določena ločeno od teh, ki veljajo za vpis v 1. letnik (oz. prepis)!

Do sedaj smo svetovali, da se je iz starega programa dobro izpisati čim kasneje (in če se le da izpisnico dostaviti šele prvi delovni dan v oktobru), saj je študentu s trenutkom izpisa iz fakultete oz. programa prenehal status študenta in pravice, ki iz njega izvirajo. Ker pa so s 5. majem 2022 že začele veljati nekatere spremembe, določene z novim Zakonom za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-1), slednje več ne drži. 12. člen ZUPŠ-1 namreč določa spremembo 70. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis), ki se po novem glasi tako:

70. člen (prenehanje statusa študenta)
Status študenta preneha:
–       študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
–       študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
–       študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
–       če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
–       če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
–       če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,
–       če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
–       če se izpiše,
–       če je bil izključen.
/…/
Ne glede na osmo alinejo prvega odstavka tega člena status študenta ne preneha študentu, ki se pred zaključkom študijskega leta prepiše na drug študijski program.
/…/

Po novem torej velja, da študentu status NE preneha, v primeru da se pred zaključkom študijskega leta prepiše na drug študijski program – v tem vmesnem času tako ne bi izgubil niti pravic, ki iz statusa izvirajo. Ker gre za “novo” določbo, študentom vseeno svetujemo, da se glede tega, kdaj točno se je potrebno iz prvega programa izpisati, dobro pozanimajo tudi neposredno na fakulteti.

Na tem mestu pa naj omenim še, da boš s prepisom/prehodom porabil tudi pravico do ti. “bonusa”, ki jo ureja 66. člen ZVis. Gre za pravico vsakega študenta, da lahko enkrat tekom študija na posamezni stopnji ponavlja letnik ali spremeni študijski program (prepis ali prehod).

66. člen (pravice in dolžnosti študentov)

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem:
–       se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,
–       lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu,
–       se lahko izobražujejo po več študijskih programih (vzporedno izobraževanje), po interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov,
–       lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.
/…/

V primeru koriščenja bonusa, na isti stopnji študija ne boš več mogel ponavljati letnika oz. ponovno brezplačno spremeniti študijskega programa. Ponovni prepis/prehod ti bo sicer omogočen, vendar boš moral za študij na programu, na katerega si opravil prepis/prehod brez koriščenja bonusa, plačati šolnino. Posledica izkoriščenega bonusa je tudi izguba pravice do koriščenja dodatnega leta (absolventskega staža) ob koncu študija na isti stopnji.

Za konec naj opozorim še, da pred prepisom dobro razmisliš ali si tega res želiš. Ko se enkrat prostovoljno izpišeš iz določenega študijskega programa, se namreč vanj ne moreš nikoli več ponovno vpisati – niti proti plačilu.

Lep pozdrav

Iris

EYE 2023 se bliža: Vse o evropski prireditvi za mlade

Žiga Kastelic
-
0
EYE 2023 se bliža: Vse o evropski prireditvi za mlade

Evropska prireditev za mlade oziroma EYE 2023 se vztrajno bliža. Dogodek vsako leto privabi na tisoče mladih iz vse Evrope, ki tako dobijo izjemno priložnost za druženje, iskanje navdiha in izmenjavo pogledov. Eden takih dogodkov je potekal že letos, prav v Strasbourgu, kjer so se mladi dobili ob obletnici mlade na dogodku Youth Action Week. Kaj prinaša prihajajoči dogodek in kako se ga lahko udeležiš tudi ti?

EYE 2023, evropska prireditev za mlade je vse bližje

EYE (European Youth Event) združuje v Evropskem parlamentu v Strasbourgu in na spletu na tisoče mladih iz vse Evropske unije in sveta, da delijo in oblikujejo svoje zamisli o prihodnosti Evrope. To je edinstvena priložnost za mlade od 16 do 30 let, da komunicirajo, se navdihujejo in izmenjujejo svoje poglede s strokovnjaki, aktivisti, vplivneži in odločevalci, prav v srcu evropske demokracije.

EYE2023, peta izdaja dogodka, bo potekala 9. in 10. junija in bo vključevala tako osebne kot hibridne dejavnosti v Strasbourgu. Med dogodkom bodo udeleženci sodelovali v aktivnostih, ki jih soustvarjajo institucije, mednarodne organizacije, civilno-družbene in mladinske organizacije ter udeleženci sami, kar bo ponudilo prostor za razprave in mreženje.

V luči evropskega in svetovnega konteksta ter pred evropskimi volitvami 2024 bo del programa osredotočen na vlogo demokracije in vključevanje mladih. Po dogodku bodo ideje, pričakovanja in skrbi mladih zbrani v poročilu EYE, ki bo razdeljeno vsem poslancem Evropskega parlamenta (EP). Nekateri udeleženci bodo lahko nadalje razvili najbolj navdihujoče ideje in jih predstavili neposredno evropskim poslancem med zaslišanji EYE.

EYE si prizadeva spodbujati enakost, vključenost in trajnost z močno zavezanostjo dostopnosti za vsakogar. Naš cilj je ugoditi potrebam vseh udeležencev in implementirati rešitve, ki naredijo dogodek trajnosten in okolju prijazen. Leta 2021 je EYE pridobil certifikat ISO 20121 za trajnostno vodenje dogodkov, ki bo obnovljen za EYE2023.

Evropski parlament vabi na EYE 2023
Evropski parlament vabi na EYE 2023 Foto: on european-youth-event

Kako lahko sodeluješ tudi ti?

Sama udeležba na dogodku je brezplačna, potrebno si je le pokriti pot in bivanje v Strasbourgu. Kljub temu pa se bo 1. decembra 2022 odprl natečaj za sofinanciranje udeležbe, kar pomeni, da ti lahko Evropski parlament krije del stroškov, če si na natečaju izbran.

Na dogodek se lahko prijavijo mladi med 16. in 30. letom, v skupinah z najmanj 10 člani. Svetujemo vam, da ne zamudite priložnosti za druženje, zato čim prej zberi ekipo in pripravljeni pričakajte odprtje registracijskega postopka 6. februarja 2023.

Za tiste, ki bi želeli na dogodku aktivno sodelovati s svojo interaktivno ali umetniško dejavnostjo, je razpis že odprt. Rok za prijavo je v tem primeru 10. november 2022. Vse informacije o tem najdeš na spletni strani razpisa.

1...818819820...2.189Stran 819 od 2.189