Mlada slovenska ekipa je ustvarila družabno igro Coupling, The Game. Enega izmed ciljev na Kickstarterju so uresničili v le treh dneh, tistega največjega pa pred nekaj dnevi. Ekipa se je z nami pogovarjali o igri, občutkih ob uspešni Kickstarter kampanji in njihovih idejah za prihodnost.
Kako je nastala osnovna ideja igre in kako se je razpletala do končne oblike?
Ideja Couplinga se je našemu vodilnemu dizajnerju Klemnu porodila že pred 7 leti, ko smo igrali standardne party družabne igre, kot sta Activity in Cards Against Humanity. Med igranjem teh iger smo se sicer v družbi vedno zabavali, a so ob koncu večera vedno pustile v nas neko praznino, ker se nismo z družbo v bistvu nič pogovarjali o nas, si izmenjavali pogledov, skratka nismo zares razvijali medsebojnih odnosov. Zato je Klemen poskusil to luknjo v druženju zapolniti z Icebreaker kartami, ki so namenjena ravno poglabljanju odnosov – in kmalu odkril, da se te igre pogosto jemljejo preresno, da bi pripomogle k ustvarjanju udobnega ambienta, ki te ne pusti čisto resnega, naenkrat pa ni zgolj plitko druženje brez medčloveškega stika.
Rešitev se je ponudila kar sama – zakaj ne bi združil vsega, kar je kul pri Activityju, dobrih druženjih s prijatelji, in Icebreaker karticah, in tako ustvaril popolno vzdušje za pristno druženje? Čez nekaj let sva se skupaj prijavila na projekt Centra za kreativnost in dobila sofinanciranje za razvoj produkta in prototipa. Od tam se je naša ekipa začela širiti, in Coupling je začel menjati kožo, dokler nismo skupaj prišli do izgleda, ki odraža ravno to, kar želimo z igro doseči – občutek pristnosti, udobja, a kljub temu z obilico izzivov! Dodali smo še unikatno mehaniko, prek katere se poparčkaš z naključnimi soigralci, in nastal je Coupling, the Game – vaš najboljši gostitelj večera!
Kako je potekalo ustvarjanje igre, za katero ste želeli, da se razlikuje od vsega, kar smo videli do danes?
Ustvarjanje igre je bilo izjemno zabavno, občasno pa tudi naporno. Resno smo jo začeli razvijati ravno med izbruhom epidemije koronavirusa, tako da smo dobršen del procesa izpeljali kar preko videokonferenc, na katerih smo počeli vse – od brainstorminga do testiranja igre, debat glede mehanike in dizajna. Čim smo imeli priložnost, da se dobimo v živo, smo jo izkoristili in preko kreativnih vikendov izpopolnili vse, kar nam prek spleta ni uspelo. Takrat smo ponavadi tudi tiskali in testirali razne prototipe igralne plošče, figuric in igralnih kart.
Temeljni izziv, ki smo ga obravnavali na vsakem sestanku, je bil, kako igro čim bolj osnovati na resničnih življenjskih odnosih in kako ustvariti okolje, ki je sproščeno ter zabavno. To je okolje, ki dopušča, da sprašuješ pomenljiva vprašanja in deliš osebne izkušnje v točno takšni meri, kot ti je lagodno, vedno pa imaš priložnost, da se globlje povežeš s svojo družbo. Kakršnokoli sistematično načrtovanje je že v začetku omejilo možnost ustvarjanja takšnega vzdušja, zato smo se te naloge lotili na bolj organski način, preko organiziranja ravno takšnih pristnih druženj, kot smo jih želeli posnemati z našo igro.
Coupling je igra, ki je namenjena mladim po srcu, duši in telesu
Komu je namenjena igra Coupling?
Coupling smo ustvarili za ljudi naših let, kar pomeni starosti od študentskih let in do nekaj čez trideset, je pa preverjeno primerna tudi za malo mlajše in starejše! Najnižjo starost smo vseeno omejili na 16 let, saj ima igra nekaj tem in vprašanj, ki za najmlajše niso primerna (prav tako pa pride s pivsko razširitvijo!).
Cilj za Kickstarter ste dosegli v 72 urah, kakšni so občutki pri takem uspehu?
Občutki so seveda odlični! Zanimivo je, koliko truda moraš vložiti še v kampanjo po tem, ko si z razvojem igre že zaključil. Tiste tri dni smo vsi manj spali in bolj pazili na naročila, sporočila, ter redno posodabljali spletno stran. Zato je dosežen cilj v treh dneh dosežek, na katerega smo kot ekipa ponosni.
Svoj uspeh na Kickstarterju je ekipa proslavila z objavami na družbenih omrežjih igre Coupling
Kdaj lahko igro pričakujemo tudi pri nas oziroma kdaj jo dobijo prvi kupci?
Podporniki na Kickstarterju lahko Coupling pričakujejo februarja drugo leto, prav tako bo takrat možno igro tudi kupiti na naši spletni strani. Morda pa bo nakup mogoč tudi v nekaterih izbranih trgovinah!
Kakšni so vaši cilji z igro in kakšna je nadaljnja pot za Coupling? Lahko pričakujemo več iger?
Naš primarni cilj za Coupling je, da uresniči svojo temeljno nalogo: da vsem, ki ga igramo, pomaga najti tisto notranjo srečo, in nas opomni, kaj je res pomembno v življenju. Da je naš vodič v povezovanju s prijatelji (ali bodočimi prijatelji!), nam pomaga pustiti medsebojne razlike ob strani in nam pokaže, da smo pod njimi vsi iz mesa in krvi, ter da vsak od nas nosi v sebi moč, da ta svet naredi vsaj kanček lepši in boljši.
Gotovo lahko pričakujete še več iger. Že med razvojem Couplinga smo dobili kopico odličnih idej, ki jih nismo mogli vključiti, in zdaj čakajo, da jih oblikujemo v nove, samostojne igre!
Coupling igra bo v druženje prinesla zvrhano mero zabave, veselja in smeha
Več informacij o igri Coupling lahko izveš na družbenih profilih igre na Facebooku in Instagramu!
Nedavna živalska študija dokazuje, da naj bi testosteron spodbujal moški spol k večji družabnosti in prijaznosti. Raziskavo so opravili nevroznanstveniki z Univerze Emory na Mongolski puščavski podgani.
Tako so prvič dokazali, da testosteron lahko neposredno spodbuja neseksualno, družabno obnašanje. To je zanimivo, saj testosteron navadno povezujemo s povišano seksualnostjo in agresijo, ta študija pa kaže, da ima lahko tudi bolj blag vpliv, odvisno od družbenega konteksta.
Raziskava potrjuje mnenje mnogih
Raziskavo je vodil poročen par, ki se je spraševal, ali bi testosteron skupaj s svojo zmožnostjo povečanja agresije lahko tudi zmanjšal prijateljsko, družabno obnašanje. Prav tako sta predpostavila, da lahko povzroči nekaj radikalnejšega – da lahko poveča pozitivne družbene reakcije v situacijah, ki zahtevajo socialno interakcijo.
Študijo so opravili na Mongolskih puščavskih podganah, saj te ustvarjajo dolgotrajne partnerske vezi in skupaj negujejo svoje potomce. Posledično bi s pomočjo teh lahko odgovorili na zastavljeno vprašanje. Čeprav lahko samci postanejo agresivni v času parjenja in varovanja ozemlja, lahko prikažejo tudi svojo nežno plat in zaščitniško vedenje do svojih potomcev, ko samica zanosi.
V enem eksperimentu je samica zanosila s samcem, ta pa je pokazal veliko nagnjenost k crkljanju s samico. Samci so nato postopoma dobili injekcije s testosteronom. Raziskovalci so predvidevali, da se bo s tem nagnjenje k crkljanju zmanjšalo, saj je testosteron načeloma antisocialna molekula. Učinek je bil nasproten – crkljanje se je povečalo, samec pa je tako postal »super partner«.
En teden kasneje so v naslednjem eksperimentu iz kletk umaknili samice in samce z dodanim testosteronom pustili same na domačem ozemlju. Nato so jim v kletke dodali neznane samce, katerim bi se domač samec navadno izogibal ali jih lovil. V tem primeru pa so bili samci s testosteronom veliko bolj prijazni do vsiljivca.
Prijazno obnašanje se je hitro spremenilo, ko so originalnim samcem dodali še eno injekcijo testosterona. Po tej so vsiljivca začeli loviti ali se ga izogibati, tako kot bi to počeli v normalnem primeru. »Bilo je tako, kot da bi se zbudili in dojeli, da ne bi smeli biti prijazni v tem kontekstu,« je rekla ena izmed raziskovalk.
Rezultati
Znanstveniki teoretizirajo, da je prva injekcija testosterona povečala pozitivne družbene odzive, ker so bili s svojimi samicami. Vendar pa je to vplivalo tudi na prihodnje situacije, tudi ko so bili soočeni s samci. Druga injekcija testosterona pa je spodbudila spremembo v obnašanju, ki je primernejša za kontekst moškega vsiljivca.
To dokazuje, da testosteron spodbuja obnašanje, ki je primerno določeni situaciji oziroma kontekstu.
Eksperimenti so pravzaprav upočasnili, kar bi samci zaporedoma doživeli v divjini. V njihovem naravnem okolju parjenje poveča testosteron, kar povzroča nagnjenje k crkljanju v tistem trenutku in v prihodnosti, ko živijo s svojo partnerko, čeprav se nivo testosterona zniža.
Če bi tekmec vstopil v njegov brlog bi samec ponovno doživel vzpon testosterona, kar bi takoj prilagodilo njegovo obnašanje, zaradi česar bi lahko zaščitil svoje mladiče. Testosteron tako pomaga živalim hitro prilagajati svoje obnašanje glede na družbene spremembe okoli njih.
Človeško obnašanje je veliko bolj kompleksno, vendar raziskovalci upajo, da njihovi rezultati lahko služijo kot osnova za komplementarne študije na drugih vrstah, vključno z ljudmi.
Konec koncev so živalski hormoni in deli možganov, ki vplivajo na tovrstne reakcije, enaki našim. Posledično nam lahko tovrstni rezultati pomagajo predvideti in razumeti, kako enake molekule v naših možganih pomagajo oblikovati naše odzive v družbenem svetu okoli nas.
Marijanski jarek je globokomorski jarek na dnu zahodnega severnega Tihega oceana. Gre za najgloblji znani jarek na Zemlji, ki leži vzhodno od Marianskih otokov.
Je del sistema oceanskih jarkov ob robu Tihega oceana, ki sovpadajo s stiki tektonskih plošč. Marianski jarek je nastal zaradi spodrivanja Tihooceanske plošče pod Filipinsko ploščo. Dolg je več kot 2500 kilometrov in širok skoraj 70 kilometrov, najbolj fascinantna pa je njegova globina – v njem so namreč zabeležili največjo globino naših oceanov, ki znaša 10 911 metrov.
Kot že omenjeno, je najgloblja točka Marijanskega jarka kar 10 911 metrov pod površjem. Vanj bi lahko potopili celoten Mount Everest, pa bi nad njim ostalo še približno 2 kilometra vode.
Ker gre tu za res izjemne globine, obstaja zelo velika verjetnost, da najgloblje točke sploh še niso odkrili. V 50. letih prejšnjega stoletja je neka ruska ladja poročala tudi o globini čez 11 000 metrov, a meritve nikoli niso ponovili in zato velja za nedokazano.
Starost
Marijanski jarek naj bi bil star več kot 180 milijonov let. Mnogi raziskovalci menijo, da je jarek eden izmed najstarejših delov morskega dna na planetu.
Na Luno ali v globine Tihega oceana?
Zaradi nedostopnosti globin trenutno vemo več o površju Lune kot o oceanskih tleh v Marijanskem jarku. Naj dodamo še, da se je je prva podmornica s posadko tla Marijanskega jarka dosegla leta 1960, prvi človek pa je na Luno stopil šele 9 let kasneje – leta 1969.
Odprave na dno oceana
Kljub temu, da se je prvi spust na dno Marijanskega jarka zgodil že leta 1960, so tja do sedaj »potovali« le trije ljudje. Prva dva sta bila švicarski oceanski inženir Jacques Piccard in ameriški pomorski častnik DonWalsh. Naslednja oseba, ki se je spustila na to lokacijo, je to storila več kot 50 let za njima. Leta 2012 se je v Marijanski jarek spustil kanadski filmski režiser James Cameron. S potopom je postavil svetovni rekord v globini za samostojni spust, sicer pa je Cameron bolj znan v filmski industriji. Režiral je mnoge legendarne filme, med njimi so Titanik, Avatar in Terminator.
Morda bi si predstavljali, da je dno oceana prekrito s peskom ali skalami, a to ne drži. Oceansko dno Marianskega jarka naj bi bilo rahlo rumene barve. Pokrito je namreč z usedlinami razpadlih rastlin in živali ter školjk in živalskih okostij.
Visok pritisk
Pritisk z globino narašča – v najglobljih delih jarka je le-ta kar 1000-krat večji kot na morski gladini. Zaradi tako visokega pritiska je raziskovanje v takih globinah skoraj nemogoče.
Naravni rezervat
Marijanski jarek ima status naravnega rezervata. Ribolov in rudarjenje sta zato znotraj območja jarka prepovedana. Leta 2009 je predsednik George W. Bush imenoval Marijanski jarek za nacionalni spomenik Združenih držav Amerike.
Najredkejši elementi
V jarku se skrivajo različne redke snovi in elementi. Eden od teh je žveplo, ampak v čisti, staljeni obliki. Znanstveniki so element v taki obliki zaradi redkosti našli le na eni od Jupitrovih lun.
Mitologija
Tako zanimiv in nedostopen del oceana pusti domišljiji prosto pot, zato obstaja veliko govoric in legend o bitjih, ki naj bi živela v globinah Marijanskega jarka. Najbolj poznano bitje izmed vseh je zagotovo Megalodon. Gre za izumrlo vrsto morskega psa, ki je v dolžino meril do 20 metrov. Njegovo ime izhaja iz grščine, dobesedno pomeni veliki zob. Nekateri verjamejo, da vrsta sploh ni izumrla, ampak se je le zatekla v najgloblje dele Marijanskega jarka. O tem je bilo posnetih tudi več znanstvenofantastičnih filmov.
Amebe so enocelični organizmi in so običajno velike od 0,01 mm do 0,5 mm. Organizmi so se morali v globinah prilagoditi nizkim temperaturam, visokim pritiskom in pomanjkanju sončne svetlobe. Leta 2011 so znanstveniki v Marianskem jarku odkrili orjaške amebe, s premerom 10 centimetrov. Ob takih odkritjih se morja orjaški morski psi sploh ne zdijo tako nemogoči…
Začetek študijskega leta se počasi približuje in vse, ki študentsko pot začenjate letos, čaka veliko sprememb. Kot bruci se boste morali privaditi novega sistema, vaše nove fakultete in urediti milijon stvari, na katere vam morda v srednji šoli sploh ni bilo potrebno misliti. Zbrali smo 15 stvari, ki jih moraš storiti kot bruc ali brucka še pred začetkom leta. Ko odkljukaš vse, boš zagotovo pripravljen na nov začetek, mi pa ti lahko zaželimo le še vso srečo.
Kdo sploh je bruc (ali brucka)? Bruc je študent prvega letnika fakultete. Tako kot imajo prvi letniki srednjih šol na začetku leta fazanovanje, starejši kolegi za bruce pripravijo brucovanje – sprejem brucev.
Počakaj z nakupom literature
Na fakultetni spletni strani so tvoji bodoči profesorji verjetno že objavili seznam obvezne literature, ki jo boš potreboval za njihov predmet. Predlagam, da z nakupom počakaš še vsaj kakšen teden. Na uvodnih predavanjih bodo profesorji ter asistenti pojasnili, kaj zares potrebuješ. Pred tem pa se lahko pri starejših kolegih pozanimaš, katero gradivo se splača kupiti, saj za nekatere predmete pogosto zadoščajo različne skripte ali kvalitetni zapiski s predavanj.
Seznani se s spletno stranjo svoje fakultete
Pred začetkom študijskega leta je priporočljivo spremljati spletno oglasno desko, da ne spregledaš kakšne pomembne novice. Če ti spletna stran omogoča, se prijavi na e-novice svoje fakultete, ali pa si pomembne povezave shrani kot bližnjice.
Čim prej se prijavi v svoj študentski elektronski naslov
Takoj ko dobiš navodila za prijavo, se čim prej prijavi s svoj študentski elektronski naslov. Če naletiš na težave pri prijavi, čim prej obvesti referat ali fakultetno službo za informatiko. Ko bo profesor v prvem tednu poslal prvo gradivo prek elektronske pošte, bo namreč veliko tvojih kolegov ugotovilo, da ima težave s prijavo, ti pa boš to imel že urejeno.
Poišči svoj urnik
Prvi dan bo na fakulteti potekal bolj nenavadno, zaradi sprejema brucev in nagovora pomembnih oseb, potem pa bo teden kar hitro prešel v običajni delovni teden. Na spletni strani svoje šole zato poišči svoj urnik, da ne zaspiš že drugi dan.
Poišči koledar fakultete
Vsaka fakulteta ima določeni obdobji, v katerih potekajo predavanja (zimski in poletni semester) ter izpitna obdobja. Veliko fakultet ima tudi dosti prostih dni v času, ko si v srednji šoli imel počitnice. Datume po navadi objavijo še pred začetkom leta. Tako si lahko že pred začetkom študijskega leta predstavljaš, kdaj boš imel več časa in kdaj si lahko splaniraš kakšen krajši oddih ali potovanje.
Prijavi se na študentsko prehrano
Tudi študentsko prehrano je pametno urediti še pred začetkom študijskega leta. Vse informacije v zvezi s subvencionirano študentsko prehrano najdeš tukaj.
Kupi vozovnico za vlak ali avtobus
Če študiraš izven kraja bivanja, čim prej oddaj vlogo za subvencionirano vozovnico (vse o vozovnici preberi tukaj). Vozovnico lahko kupiš tudi za mestni promet.
Priskrbi si potrdilo o vpisu
Svoje študentske izkaznice verjetno še ne boš dobil prvi dan. Medtem ko čakaš nanjo, si na svoj telefon shrani svoje potrdilo o vpisu, lahko pa ga tudi natisneš. Tako boš lahko koristil ugodnosti, ki ti pripadajo, čeprav še nimaš veljavne študentske izkaznice.
Preveri, kje sploh imaš fakulteto
Morda se sliši smešno, ampak zaradi COVID-19 nekateri bodoči študentje sploh še niso imeli možnosti obiskati svoje fakultete! Morda zato ni odveč, da preveriš, s katere ulice se vstopi skozi glavni vhod, katere avtobusne povezave te pripeljejo do fakultete in katere restavracije in trgovine se nahajajo v bližini.
Sledi študentski organizaciji svoje fakultete
Obštudijsko življenje je na začetku novega leta še posebej živahno, saj večina fakultet za bruce organizira razne spoznavne piknike, zabave in druge dogodke. Predlagam, da pred začetkom leta poiščeš študentske organizacije in klube, ki delujejo na tvoji fakulteti, in jim začneš na družbenih omrežjih. Tako boš na tekočem z vsem aktualnim dogajanjem.
Včlani se v skupine na družbenih omrežjih
Poleg spremljanja študentskih dogodkov je dobro biti v stiku tudi s svojimi kolegi. Poglej, ali so na družbenih omrežjih že ustvarjene skupine ali pogovori in se jim pridruži.
Prav nič prijetno ni, da prideš domov po dolgem delovniku, doma pa te pričakajo umazana tla. Študija, ki so jo naredili v Ameriki leta 2016, je pokazala, da si kar 40 % ljudi želi, da bi njihovo stanovanje posesal nekdo drug, pa si do takrat vendarle še niso poiskali te pomoči.
S prihodom robotskih sesalnikov se je to gotovo spremenilo. iRobot je robotski sesalnik Roomba predstavil leta 2002, v letu 2016 pa se je sesalcem pridružil še pomivalec Braava jet. Že leto kasneje pa so ti roboti že imeli možnost za brezžično povezavo, ki je osnova za upravljanje na daljavo. Razlogov za nakup je veliko. Prvi je seveda ta, da robot prevzame delo, ki bi ga sicer morali opraviti sami, sledijo razlogi, kot so, da se sesanje opravi, ko gospodarja ni doma, pomemben pa je tudi razlog, da se robot zelo dobro znajde v malih prostorih. Se sploh še spomnite kako neokretno je za seboj vleči klasični sesalnik, če je prostor majhen in poln postavljenih ovir?
Zanimivo pa je, da je en glavnih razmislekov pred nakupom robotskega sesalnika dilema, ali le ta lahko poškoduje tla.
Če se robot pravilno uporablja, gumijasta kolesa in mehke krtače ne bodo poškodovale lesenih tal. Seveda pa niso vsi sesalniki enako dobri pri tem. Potrebno je tudi redno vzdrževanje, da se v krtačah kaj ne zatakne, saj bi le to lahko poškodovalo tla.
Na kaj moram biti pozoren, da se tla ne poškodujejo
Glavna prednost robotov je, da jih lahko programirate za čiščenje, ko vas ni doma. Pa vendarle je priporočljivo, da pred čiščenjem preverite slednje….
Poberite velike ostanke
V kolesca robota se lahko ujamejo večji predmeti, kot so kocke, kamenčki ali koščki plastike. Če se eden od teh velikih predmetov zatakne v sesalec, ga bo povlekel po hiši in potencialno opraskal tla, če je oster ali trd. Če želite to preprečiti, poskrbite, da na tleh, ki so predvidena za čiščenje ni tovrstnih predmetov.
Redno čistite krtače
Roboti naravnost blestijo pri pobiranju dolgih dlak in predvsem las. Je pa velika verjetnost, da se bodo le ti navili okoli krtač. Če krtač ne boste očistili obstaja možnost, da jih bo velika količina las ustavila in se bodo prenehala vrteti. Sesalec se bo kljub temu premikal, krtače pa se ne bodo vrtele, pač pa drsale. In tudi to drsenje bi lahko povzročilo praske. Enako velja tudi za koleščka.
Ne pozabite na usmerjevalno kolesce
Večina robotov Roomba ima spredaj tako imenovano usmerjevalni kolo. To je manjše kolesce, ki omogoča lažje in uspešnejše vrtenje in spreminjanje smeri. Ta kolešček je iz trše plastike, prav tako pa se vanj lahko zapletejo lasje. Torej pri čiščenju ne pozabite nanj.
Zaupanje na drugi pogled
Velika večina uporabnikov rado pove, da so se ob prvi uporabi prav zabavali ob ogledu samostojnega sesanja. Robotski sesalniki imajo povečini malo drugačno logiko čiščenja, kot bi si jo izbrali ljudje. Torej zabavnemu prvemu spoznavanju dodajte še oceno morebitnih težav, ko jih odpravite pa to velja enkrat za vselej. In vi se boste počutili bolj samozavestno kljub robotovem morda nenavadnem vzorcu čiščenja.
Izberite dobro blagovno znamko
Obstaja veliko različnih robotov. Po oceni tehnološke spletne stani Techradar je iRobot Roomba s9+ najboljši robotski sesalnik, ki ga trenutno lahko kupite. Med testiranjem se je izkazalo, da je enostaven za uporabo. Roomba s9+ je navdušil, ko je šlo za sesanje vsega, od drobnega prahu in drobtin piškotov do žit na trdih tleh. Na preprogah sicer ni tako blestel, se je pa vseeno zelo dobro izkazal.
Roomba s9+ se sama prazni in ostanke vsakega čiščenja odlaga v 440 ml zamenljivo vrečko za prah v postaji za polnjenje in praznjenje – kar pomeni, da vam robotskega sesalnika ne bo treba redno prazniti. Namesto tega boste v aplikaciji prejeli opozorilo, ko jo je treba zamenjati. Sesalnik ponuja tudi integracijo z Alexo in Google Assistant.
Zaključek
Roboti ne bodo poškodovali vaših lesenih tal, priporočljivo pa je, da izberete preverjeno blagovno znamko (to je pomembno tudi zaradi zagotavljanja kvalitete poprodajne storitve). Nujno je redno domače vzdrževanje, ki pa ne vzame več kot nekaj minut tedensko. V kolikor izberete kombinirano različico, se pravi sesalec in pomivalec, pa ne pozabite tudi na primerno omočenost pomivalne krpe.
Javor Škerlj Vogelnik je trener komunikacijskih veščin in vsestranski umetnik, ki je z nami spregovoril o nenasilni komunikaciji. Mednarodni certificiran trener globalnega pristopa nenasilne komunikacije po Marshallu Rosenbergu je temeljito razložil pojem nenasilne komunikacije in nam podal vpogled v njegovo delo trenerja komunikacijskih veščin.
Kako bi za vse tiste, ki se prvič spoznavajo s tem terminom, razložili nenasilno komunikacijo?
V osnovi gre za globalno uveljavljen pristop, ki ga je razvil ameriški psiholog Marshal Rosenberg in obravnava širok spekter človeškega vedenja, delovanja in komunikacije ter mišljenjskih vzorcev in uporabe moči. Učimo pa se razlikovanja med dvema vrstoma jezika.
Prva vrsta je vsem znana in gre za tako imenovani šakalji jezik, jezik obtoževanja, okrivljanja, postavljanja diagnoz (ti si neumen, nesposoben …), kaznovanja, groženj, evalvacij in drugega. Gre za jezik, ki se je razvil v zadnjih 10000 letih in je vsem poznan, večkrat ga smatramo kot edini možen jezik in kot jezik, ki se nam zdi naraven, vendar to ne drži. Gre torej za mišljenjske vzorce in načine komunikacije, ki smo jih prevzeli z rojstvom in nam niti na pamet ne pade, da obstajajo tudi drugačni načini razmišljanja in uporabe jezika. Govorimo o moralističnem načinu razmišljanja, kjer večinoma sodimo, kaj je prav in kaj ni, kaj se spodobi, kaj bi moralo biti, kako bi moral človek ravnati in kako ne, kdo ima prav in kdo ne, kdo je boljši in kdo slabši, kdo je prvorazredni in kdo drugorazredni in kdo zaslužen nagrade in kdo si zasluži kazni.
Ne pravim, da je s tovrstnim jezikom karkoli narobe ali prav, poanta je v tem, da nas takšen jezik večkrat oddaljuje od sebe in esence ter tega, kar si v odnosih in družbi dejansko želimo ustvarjati. Prav tako nas tak jezik oddaljuje drug od drugega in v odnosih ustvarja razdor, še posebej ko okrivljamo in obtožujemo druge ter jih skušamo nadvladati in spraviti v podrejeni položaj, sebe pa na primer postavljamo v ospredje in v položaj osebe, ki je več vredna od drugih.
Tak način razmišljanja in jezik kot tak sta se začela razvijati v času plemstva in svečeništva, ko so za namen učvrščevanja svojega položaja pričeli uporabljati jezik, ki jih postavlja nad ostalo ljudstvo kot več vredne. To se žal v družbi opaža še danes.
Drugi jezik, ki ga poznamo, pa je tako imenovani žirafji jezik oziroma jezik življenja. Tukaj govorimo o jeziku občutkov in potreb. Vsi ljudje imamo telesa in v vsakem telesu se sprožajo določeni občutki oziroma emocije, ki so lahko kazalci do naših zadovoljenih ali nezadovoljenih potreb. Ko govorimo o jeziku nenasilne komunikacije, preprosto govorimo o jeziku, ki je na neki način vsem ljudem blizu, ker vsi ljudje delimo enake potrebe, ki so univerzalne. To so predvsem potrebe po slišanosti, upoštevanosti, videnosti, učinkovitosti, ljubezni, spoštovanju, enakovrednosti, integriteti in tako dalje.
Tako se s pomočjo nenasilne komunikacije učimo nove forme jezika, torej vokabularja telesnih občutkov, ki opisujejo dogajanje znotraj telesa in vokabularja potreb, ki predstavljajo univerzalne kvalitete, h katerim iz trenutka v trenutek stremimo in jih skušamo kar se da dobro zadovoljiti. Kakršno koli človeško vedenje ali komunikacijski odziv je torej poizkus, s katerim skušamo zadovoljiti določeno potrebo. Večkrat pa so tovrstni poizkusi tragični, kar se kaže v tako imenovanem verbalnem ali celo fizičnem nasilju. Verbalno nasilje kot tako, pa vsaj iz vidika nenasilne komunikacije ne obstaja, vsaj če govorimo o odraslih osebah, ki so sposobne zavestnega razmejevanja in poslušanja bistva (potreb), ki se skriva izza slehernega komunikacijskega odziva.
Govorimo torej tudi o učenju poslušanja in o empatiji. Tako kot poznamo različne mišljenjske vzorce, poznamo tudi različne načine poslušanja. Enemu in istemu sporočilu lahko torej prisluhnemo vsaj iz štirih različnih zornih kotov. Tega nas nihče ne uči in tako navadno, človeka, ki se zdira na nas, smatramo za verbalno nasilnega. Če seveda želimo in se tako odločimo, lahko takemu človeku prisluhnemo iz čisto drugega zornega kota in bomo videli, da je verjetno v stiski, da čuti bolečino ali pa morda jezo in da tovrstnih občutkov ni sposoben obvladovati, da se ni naučil prevzemati odgovornosti za dogajanje znotraj svojega lastnega telesa in da s tem, ko kriči, v bistvu kliče na pomoč, ker vsaj ena izmed njegovih potreb ni zadovoljena ali pa je ogrožena.
Seveda ne pravim, da moramo ostajati v stiku s tako osebo. Vedno imamo izbiro in če se odločimo lahko prisluhnemo sporočilu, ki se skriva izza tega tragičnega izražanja. Lahko torej prisluhnemo esenci, ki se skriva izza besed in izza forme jezika, ki jo ta oseba uporablja. Ko govorim o človeški esenci, govorim torej o človeških potrebah (spoštovanje, slišanost, obzir, mir, svoboda, učinkovitost, razumevanje …).
Nenasilna komunikacija nas torej uči ravno o tem, da vnašamo zavedanje v svojo esenco, v svoje potrebe. Da se skušamo zavedati iz trenutka v trenutek, katere potrebe skušamo zadovoljevati z določenim dejanjem ali komunikacijskim odzivom. Bolj, kot smo v stiku s tovrstno esenco oziroma svojimi potrebami, lažje si potem izbiramo formo jezika, komunikacijske odzive, besede in dejanja, ki bodo v čim večji meri podpirali tovrstne potrebe. Pri vsem tem pa se skušajmo zavedati, da je ista esenca, torej, da so enake potrebe prisotne tudi pri drugih osebah, s katerimi smo v dialogu.
Mednarodni certificirani trener Javor Škerlj Vogelnik je spregovoril o nenasilni komunikaciji Foto: Anže Vrabec
Kaj je »cilj«, ki bi ga podali kot glavnega pri vaših izobraževanjih posameznikom in podjetjem?
Cilj je ozaveščanje manj podpornih načinov razmišljanja in komunikacijskih vzorcev ter učenje novih komunikacijskih odzivov, ki v čim večji meri podpirajo naše potrebe oziroma kvalitete, ki si jih želimo gojiti znotraj naših odnosov ter da smo ob enem s svojim načinom komunikacije v obziru tudi do ostalih ljudi in okolja. V podjetjih tako prihaja do prevpraševanja sistemske postavitve podjetja, ki pa žal večkrat ne podpira širšega spektra potreb zaposlenih. Pod vprašaj pa se prav tako postavlja učinkovitost dela, ki se vsaj iz vidika nenasilne komunikacije obravnava drugače, kot je bolj splošno poznano. Podjetje se torej ne smatra kot učinkovito, če zgolj zasluži večjo količino denarja, medtem ko v ozadju prevladujejo izgorelost zaposlenih, konflikti, nemir, škodovanje okolju in drugo.
Redefinicija učinkovitosti pomeni delovanje na način, ko so poleg delavne učinkovitosti in profita uspešno podprte tudi ostale potrebe zaposlenih, kot so sodelovanje, zdravje, dobro počutje, spanec, pristni odnosi, radost in sproščenost.
Učinkovitost se torej nanaša na sistem, ki omogoča zadovoljevanje čim večjega števila potreb, čim večjih ljudi v čim krajšem času z ozirom na okolje.
Trening komunikacijskih teščin, ki ga vodi mednarodni certificirani trener Javor Škerlj Vogelnik Foto: Saša inkubator
Kaj lahko pričakujejo od vas tisti, ki se odločijo za trening in izobraževanje?
Na mojih delavnicah ne gre za to, da ljudi učim, kako pravilno komunicirati ali pa, da jim podajam neko dogmo o tem, kako bi se morali obnašati kot vzorni državljani, starši ali direktorji. V ospredje se postavlja vzpostavljanje stika z lastno avtentičnostjo ter vabi k ozaveščanju avtentičnosti, ki se izraža v drugih ljudeh. Na podlagi tovrstnega stika pa se povečajo možnosti iskanja podpornih rešitev za obe strani.
Delo poteka preko teoretičnih vsebin nenasilne komunikacije, učenja forme jezika in določenih povedi, predvsem pa je veliko praktičnih vaj in iger vlog, ki ljudem pomagajo pri prepoznavanju ustaljenih in večkrat ne-podpornih načinov razmišljanja in komunikacije ter jih vabijo izven tovrstnih okvirjev.
Naslednja uvodna delavnica nenasilne komunikacije bo 14., 15, in 16. oktobra vsak dan po 3 polne ure v Ljubljani.
Če se za trenutek vrneva k sami komunikaciji. Kako lahko zaznamo nasilno komunikacijo in kako se lahko oziroma moramo nanjo odzvati?
Ko se naučimo, da obstaja več načinov, kako lahko prisluhnemo določenemu sporočilu, potem nasilna komunikacija ne obstaja več. Saj imamo možnost izbire, iz katerega zornega kota bomo določenemu sporočilu prisluhnili.
Poznamo štiri načine, kako lahko istemu sporočilu prisluhnemo:
poslušanje, ko razmišljamo na način, da je z drugo osebo nekaj narobe
poslušanje, ko razmišljamo na način, da je z nami nekaj narobe
poslušanjem ko vzpostavljamo stik s svojimi občutki in potrebami, ki v dani situaciji so/niso zadovoljene
poslušanje, ko vzpostavljamo stik s potrebami druge osebe, za katere smatramo da so/niso zadovoljene
Tako se lahko namesto na besede in na nasilno komunikacijo fokusiramo na to, katere potrebe skuša oseba, s katero smo v dialogu zadovoljiti s svojim načinom izražanja. Se pravi, tudi če nekdo na nas kriči ali nas obtožuje, tega ne smatramo za nasilno komunikacijo, ko se izurimo iz zavedanja, da karkoli druga oseba govori, so to njeni načini, s katerimi skuša zadovoljevati svoje potrebe.
Večkrat gre pri ljudeh, ki se izražajo nasilno oziroma s kričanjem na druge, tudi za način, s katerim sproščajo svoje lastne napetosti in nakopičen stres ter nezadovoljstev. S tem skušajo zadovoljiti svojo potrebo po sprostitvi napetosti. S tem ni nič narobe. Le njihov način, ko ali če to počnejo brez obzira do drugih, po vsej verjetnosti ne podpira potreb ljudi, s katerimi so v interakciji.
Kje vse lahko nenasilno komunikacijo uporabijo, predvsem mladi, ki se že nekako pogovorno v življenju šele iščejo? Bi lahko ob tem povedali tudi kaj o začetku zavedanja samega načina naše komunikacije?
Nenasilna komunikacija se lahko uporablja v vseh aspektih življenja. Morda je pri mladih koristna pri preobražanju osebnih stisk med odraščanjem in pri vzgajanju ljubečega stika s seboj in s svojimi čustvi ter pri avtentičnem izražanju med vrstniki ter pri soočanju s sovražno/napadalno komunikacijo, s katero se morda soočajo.
Težave v komunikaciji pa se lahko pojavijo zaradi privzgojenih mišljenjskih vzorcev, ki delujejo kot programi, v katere slepo verjamemo in ne nujno predstavljajo edine možne resnice. Načinov razmišljanja je namreč veliko. Predominantno razmišljanje se večkrat nanaša na obtoževanje sebe ali drugih, postavljanje zahtev ter moralistično razmišljanje in notranji dialog na način: z mano je nekaj narobe, nisem dober tak, kot sem, vse sem zaje*al, res sem nesposoben.
Bolj kot razmišljamo, da je z nami nekaj narobe, bolj bomo podpihovali občutke krivde, sramu, jeze in ne nazadnje depresije. Gre torej za občutke, ki so v veliki meri sproducirani iz načinov razmišljanja. Pomembno je torej zavedanje, da se lahko priučimo tudi drugačnega načina razmišljanja in zato je potreben trening oziroma da nas o tem nekdo obvesti. Mišljenjski vzorci potem vplivajo na našo komunikacijo in tudi na čustva. Enako velja, ko govorimo o potrebah. Zadovoljene potrebe bodo vzbudile svetlejši spekter občutkov (radost, pretok, navdih …), nezadovoljene pa temnejšega (žalost, tesnoba, strah …). Tako si lahko pomagamo z vnašanjem zavedanja v svoje misli.
Ko se v nas porajajo obsojajoče misli, lahko takrat preverimo, kako se v tisti situaciji počutimo v telesu. Telesni občutek pa nas lahko pripelje v globlji stik z našimi potrebami, kar lahko ovekovečimo. Na ta način se lahko izognemo nepodpornemu obsojanju sebe ali drugih in tako raje preko stika s svojimi potrebami oblikujemo konkretne in izvedljive akcije ter prošnje za katere menimo, da bodo čim bolje podpirale naše potrebe. Tak enostavni proces nam omogoča hitrejši premik naprej v želeni smeri. Sicer obstaja velika možnost, da bomo ostali ujeti v začaranem krogu obsojajočih misli, kar lahko kot že rečeno vodi do intenzivnih občutkov krivde, sramu, jeze nase in na svet, ter depresije.
V intervjujih in pogovorih večkrat omenite čustveno zrelost in njen pomen pri komunikaciji z drugimi ljudmi. Kaj točna je čustvena zrelost, kakšno vlogo igra pri komunikaciji in kako jo lahko sami izboljšamo?
Gre za zavedanje, da so naša čustva naši zavezniki. Da ni nobene potrebe, da se v njih utapljamo ali jih tlačimo. Čustva vsebujejo veliko življenjske energije. Emotion = energy in motion. Gre torej za energijo, ki naj se jo naučimo premikati in uporabljati za namen zadovoljevanja potreb in za namen proaktivnosti. Za mnoge je energijski potencial naših čustev pre-intenziven in se zato od njih odrežejo ter se izogibajo stika z njimi. Prav tako veliko ljudi slepo verjame prepričanjem, da je s čustvi nekaj narobe. V bistvu gre za veliko darilo naših teles, kjer se skriva veliko naše moči.
Čustvena inteligenca je torej sposobnost zavestnega stika s čustvi in občutki in prevezamnje odgovornosti za njihov energijski naboj. Prav tako gre za načine, kako lahko tovrstni energijski naboj zavestno prepuščamo, da se izraža skozi naša telesa (jok …), preobražamo (s pomočjo dihalnih tehnik, zavestnega gibanja, glasu) in usmerjamo v željeno smer ko-kreacije in proaktivnosti.
Skozi čustva se lahko sprošča (npr preko joka) tudi ujeta energija iz preteklih nepredelanih dogodkov (travm), tako si lahko s pomočjo čustvene inteligence pomagamo pri zdravljenju oziroma preobražanju travmatičnih izkušenj kar posledično vpliva tudi na osvobajanje iz omejujočih prepričanj in navsezadnje na percepcijo sebe, ljudi okoli nas in sveta. Ključno pri vsem tem je, da se naučimo, spreminjanja odnosa, ki ga gojimo do čustev, da se zavedamo, da z nobenim občutkom ali čustvom ni ničesar prav ali narobe. Da gre za jezik našega organizma, našega telesa in da temu jeziku prisluhnemo.
Nenasilna komunikacija nas torej uči ravno o tem, da vnašamo zavedanje v našo esenco, v naše potrebe, pravi Javor Škerlj Vogelnik Foto: Saša inkubator
V zadnjih nekaj letih smo v družbi opazili kar nekaj sprememb v komunikaciji, ki bi morala biti zrela in nežaljiva. Kako lahko način komunikacije v družbi vpliva na naše dojemanje tega, kar je v komunikaciji normalno zdaj in na komunikacijo samo?
Menim, da komunikacija, kakršno poznamo v današnji družbi, obstaja že več tisoč let. Govorim torej o zastarelih vzorcih boja za premoč, nadvladovanja, obsojanja, kazni, groženj. Ne pravim, da je s temi vzorci karkoli prav ali narobe, opažam le, da večkrat ne podpirajo harmonije in povezanosti kakršne si želimo. Do takšnega načina komunikacije je prišlo, ker smo se drug od drugega oddaljili in pozabili na skupni imenovalec, na stik z našimi hrepenenji in potrebami, ki prebivajo znotraj nas vseh. Poleg tega smo se oddaljili od inteligence lastnih teles in brez pomislekov dopustili, da nas vodijo pridobljeni umskimi moralističnimi programi razmišljanja. Načini, kako razmišljamo ter naš notranji dialog skupaj s čustvenim nabojem, ki je večkrat nezaveden pa v veliki meri vplivajo na naše zaznavanje sebe, drugih in okolice.
Če govorimo o tem, kaj je normalno in kaj ni normalno že sodimo. Vsaka sodba pa je zgolj tragičen poizkus zadovoljevanja določenih potreb. Ugibam, da morda marsikoga zaskrbi, ko opazi, na kakšen način komunicirajo ljudje na ulicah, v podjetjih, političnih krogih, prav tako ugibam, da morda tovrstne skrbi izhajajo iz potreb po večji integriteti, spoštovanju morda celo varnosti in upoštevanosti po kateri hrepenimo znotraj posameznih družbenih segmentov?
Če rečemo nekomu, da je žaljiv ali nezrel prav tako obsojamo. Pozabili smo na različne načine poslušanja esence sporočila, ki se skriva izza besed, ki nam jih določena oseba izreka. Pozabili smo, da druge osebe ne morejo biti odgovorne za to, kako se mi počutimo. Pozabili smo, da so besede lahko zgolj sprožilci za naše občutke, medtem ko vzrok zanje tiči znotraj nas, naših potlačenih in nepredelanih občutkih, travmah in v načinu, kako se določenemu sporočilu odločimo prisluhniti.
Družba in okolica, v kateri se nahajamo, prav gotovo vplivata na nas, vendar imamo tudi mi sami moč vplivanja na okolico in družbo. S tem ko sami ozaveščamo, prevprašujemo in preobražamo lastne načine razmišljanja in komunikacije, na tak način odpiramo prostor za spremembo in ozaveščanje tudi pri drugih. Pomembno je torej spoznavanje dejstva, da imamo moč in vpliv odločanja o tem, kakšen pomen bomo pripisali stvarem, ki se nam v življenju dogajajo. Prav tako lahko vplivamo na perspektivo, iz katere bomo na določen dogodek gledali. Naša percepcija pa je pogojena z našim notranjim dialogom, ki kliče k stiku z esenco življenja znotraj naših teles.
Avatar je svojo premiero doživel pred trinajstimi leti, zdaj pa se v pričakovanju nadaljevanja vrača na velika platna. Morda bo prav trinajstica tista srečna številka za najbolj dobičkonosen film v zgodovini, saj se je njegovo nadaljevanje čakalo kar nekaj let. Je Avatar sploh še aktualen, si ga je vredno še enkrat ogledati v kinu, ali gre zgolj za marketinški trik, da se na prvem mestu zaslužkarjev še bolj oddalji od konkurence?
Avatar prihaja po trinajstih letih
O filmu Avatar je bilo napisanega že toliko, da bi lahko ustvarili svojo knjižnico. V zadnjih letih je postalo kar nadvse popularno rahlo sovraštvo do filma Jamesa Camerona. Ob takratnem izidu je režiser filmov, kot so Titanik, Osmi potnik 2, Brezno in Terminator 2, pojasnil, da so bile navdih za Avatarja vse knjige, ki jih je kadar koli prebral. Prav tako bi lahko bili jasni navdihi tudi Pleše z volkovi, FernGully, Lawrence Arabški in Mož, ki bo postal kralj. Vsi si delijo osnovno zgodbo posameznika, ki začne spoznavati tuje ljudstvo, ta pa ga sčasoma sprejme medse. Želja človeka, da nadzoruje vse, kar je živega in hkrati počne vse za zaslužek, sta prav tako med glavnimi motivi Avatarja.
Sporočila so poznana in četudi je Avatar ponudil še nevideno, se je močno naslanjal na že (pre)večkrat videno, da bi ga mnogi imeli za enega najboljših filmov vseh časov. Dvoma o tem, da gre za revolucionarni projekt, ni. So pa dejstvo, da gre kljub senzacionalni podobi za že videno zgodbo, uporabili mnogi, ki mislijo, da si Avatar določenih rekordov ne zasluži.
Sam Worthington kot Jake Sully v originalnem Avatarju Foto: on avatar
Avatar ni Lance Armstrong in kot tak nikoli ni uporabljal posebnih pripomočkov za skok na vrh. Tega, da je na vrhu, filmu ne more zameriti nihče. Avatar je prvi in še kar nekaj časa verjetno tudi bo, še posebej, ker je tu njegov ponovni izid. Bil je oziroma še vedno je, eden najbolj pomembnih filmov v zadnjih petdesetih letih, saj je dokončno dokazal, kaj zmore filmska industrija. In po trinajstih letih, nabiranju določenih pričakovanj, so na mestu dvomi, ki jih ima tudi sam režiser. »Veliki, dragi filmi morajo zaslužiti veliko denarja. Živimo v svetu po covidu, sredi pretočnih platform. Morda take številke ne bodo nikoli več videne. Kdo ve? Vse skupaj je pod velikim vprašajem,« je v intervjuju za Entertainment Weekly povedal režiser James Cameron.
Si gledalci želijo preproste zgodbe izpeljane gigantsko?
Po uspehu filma Top Gun 2, ki je prišel 36 let po prvem delu, in Jurskemu svetu: Prevlada, kot edinima filmoma s preko milijarde zaslužka, je morda na mestu predvidevanje uspeha filma Avatar: Pot vode. Top Gun 2 je zaslužil 1,46 milijarde dolarjev, Jurski svet: Prevlada pa bo še ta vikend prebil 1 milijardo. Sledita jima Doktor Strange v Multivesolju norosti in Minioni: Grujev vzpon, ki sta kot edina prebila mejo 900 milijonov dolarjev. Z izjemo letalske uspešnice si ostali filmi delijo slabšo kakovost in ocene. Kljub temu se zdi, da si želijo letos gledalci spektakla, ki jim je poznan. Vrnitev na Pandoro bi lahko bila že ob izidu prvega dela odlična, nadaljevanje pa je lahko dvorezen meč. Si dejansko gledalci želijo vrnitve na Pandoro in je moč nostalgije Avatarja tako izrazita ali pa bo to za mnoge dokaz, da jim že sprva ni bil všeč.
James Cameron in ekipa igralcev iz prvega Avatarja, ki bo decembra prinesel še nadaljevanje Foto: on avatar
Kot mnogokrat pri umetnosti, predvsem filmih, to ni niti malo pomembno. Avatar srčno pričakujejo tisti, ki ga pričakujejo zaradi tega, ker jim je bil leta 2009 (ali kasneje) všeč. Vrnitev na Pandoro, ki smo jo videli pred trinajstimi leti, je končno tukaj. Čakalo se je dolgo, čeprav se zdaj zdi, da je bilo to dve leti nazaj. James Cameron in ekipa se vračajo najprej v ponovnem izidu prvega dela, decembra pa lahko pričakujemo Avatar: Pot Vode.
Marsikdo bo v naslednjih mesecih Avatarja videl prvič in dejstvo po toliko letih še vedno ostaja, vredno ga je videti na velikem platnu. Ker je eden največjih vseh časov, tako ali drugače. Avatar naj se gleda na največjem ekranu, ki omogoča popolno predajo fantazijskemu svetu.
Pisali smo že o Evropskem tednu mobilnosti, ki poteka vse od 16. septembra pa do dnaes. Prav danes obeležujemo tudi Evropski dan brez avtomobila, ki so ga lepo pospremile Slovenske železnice. Samo danes lahko z vsemi vlaki Slovenskih železnic po Sloveniji potuješ brezplačno!
Brezplačne vozovnice za vlak le 22. septembra
Ob 21. Evropskem tednu mobilnosti, ki se odvija od 16. do 22. septembra, so Slovenske železnice v sodelovanju z Ministrstvom za Infrastrukturo za četrtek, 22. septembra, pripravile posebno ponudbo, s ciljem spodbujanja ene najbolj trajnostnih oblik mobilnosti.
Danes lahko z vsemi vlaki Slovenskih železnic po Sloveniji potuješ brezplačno. Brezplačno dnevno enosmerno ali povratno vozovnico za izbrano relacijo, za vse vrste vlakov, tako za 1. kot tudi za 2. razred, lahko prevzameš na prodajnih mestih na železniških postajah.
V primeru, da so ta prodajna mesta zaprta v času odhoda na vlak, lahko brezplačno vozovnico prevzameš na vlaku.
Potovanje z vlakom po Sloveniji
»Ugodne cene vozovnic za potovanja z vlaki zagotovo predstavljajo poleg varnostnega in okoljevarstvenega vidika še dodatno prednost in vreden razmislek, da potnik vsaj del poti opravi z okolju prijaznim javnim prevozom. Če pogledamo še možnost izkoristka časa potovanja med potjo, ali za počitek ali za branje, brskanje po spletu, telefoniranje … je pot z vlakom lahko zelo dobra izbira. Predvsem na relacijah, ki so tudi časovno zelo konkurenčne cestnemu prevozu. Vsakodnevna potovanja z vlaki so še toliko bolj ugodna z abonentskimi vozovnicami, ko npr. za letno vozovnico plačate samo 8 mesečnih vozovnic,« so sporočili pri Slovenskih železnicah.
Stranka Levica je danes objavila svojega predsedniškega kandidata za prihajajoče volitve. Pred dvema tednoma so objavili, da se podajajo v predsedniško dirko, zdaj pa je znan njihov kandidat. To bo Miha Kordiš.
Levica in Miha Kordiš vstopata v predsedniško dirko
»Predsednik mora biti glas ljudi. Predsednik mora spregovoriti za javno zdravstvo, za stanovanja, za domove starejših in za okolje. Za delavce na minimalni plači. Medicinske sestre. Trgovke. Prekarce. Mlade brez strehe nad glavo. Upokojence, ki se sprašujejo, kako s kurjavo čez zimo. Kandidaturo sprejemam zato, da spregovorim za delovne ljudi,« je Miha Kordiš povedal ob razglasitvi, da vstopa v predsedniško dirko.
Miha Kordiš je predsedniški kandidat Foto: on levica
O Mihi Kordišu
Poslanec v Državnem zboru RS. Za Levico pokriva vprašanja zdravstva, obrambe, gospodarstva, dela in sociale. Terensko deluje na področjih sindikalnega organiziranja in vzpostavljanja skupnostnih gospodarskih oblik.
Predsedniški kandidati se vrstijo
Anže Logar, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič, Gregor Bezenšek, Janez Ciglar Kralj in zdaj Miha Kordiš so med najbolj vidnimi predsedniškimi kandidati.
Nedavno smo raziskovali nekatere izmed evropskih velikanov med zabaviščnimi parki, sedaj ti ponujamo svetovni izbor »največjih orjakov«. Mnenja o tem, katere uvrstiti na seznam, so mnogokrat deljena. Naj odloča hitrost »vlakcev smrti«, velikost parka, vsakoletni obisk? Izbrali smo nekaj najbolj zanimivih, ki jih je v svoj seznam 10 najboljših zabaviščnih in vodnih parkov na svetu v letu 2022 uvrstila prestižna popotniška spletna platforma TripAdvisor.
Kako so izbrali zmagovalce?
Po navedbah Tripadvisorja so nagrade Best Things to Do »določene na podlagi kakovosti in količine mnenj in ocen popotnikov za izkušnje, izlete, aktivnosti in zanimivosti na Tripadvisorju od 1. maja 2021 do 30. aprila 2022, specifično za vsako podkategorijo.
Beto Carrero World, Brazilija
Tematski park, ki velja za največjega v Latinski Ameriki, najdemo v kraju Penha v Braziliji. Je del sklopa zabaviščnih parkov Santa Catarine in se razprostira na več kot 14 kvadratnih kilometrih. Za javnost so ga odprli leta 1991, nastal je na pobudo poslovneža Beta Carrere. Leta 2012 se je park povezal tudi s produkcijskimi hišami Universal Pictures in DreamWorks Animation, kar je parku omogočilo prikazovanje filmskih junakov iz obeh studiev. Danes je Beto Carrero World razdeljen na 7 tematskih območij s številnimi vlakci smrti.
Big Tower - Catch Car Camera
Waterbom Bali, Indonezija
Butični vodni park, ki so ga prvič odprli leta 1993, se nahaja v središču Kute. Park je bil zgrajen z namenom ustvariti prostor, ki obiskovalcem nudi nepozabno zabavo, hkrati pa spoštuje naravni svet okoli nas. Tako je bil Waterbom Bali zavestno razvit za dopolnitev obstoječega okolja, pri čemer je ohranjenih več kot 50 % lokalnega zelenja, vsi tobogani in druge aktivnosti so zgrajeni okoli obstoječe flore in favne, namesto nad njo. Skrbijo tudi za ohranitev domorodnih ogroženih živalskih vrst.
Best way to beat the heat in Bali. Waterbom Bali new official video. Be happy!
Dollywood, ZDA
Poleg standardnih vznemirljivih voženj v zabaviščnem parku, ki se nahaja v osrčju Tennesseeja, na veliko slavijo tudi glasbo območja Smoky Mountain in tamkajšnjo tradicionalno obrt. Park vsako leto gosti številne koncerte in glasbene dogodke, vključno z nastopi Dolly Parton in njene družine ter drugih nacionalnih in lokalnih glasbenih skupin.
Top 5 Must Do's at Dollywood Theme Park
Universal’s Islands of Adventure , ZDA
Park, ki je bil prvotno imenovan Universal Studios Islands of Adventure razveseljuje obiskovalce že od leta 1999, najdemo pa ga v Orlandu na Floridi. Islands of Adventure je oblikovan po zgledu raziskovanja, kjer se gostje podajo na pustolovščino in obiščejo različne tematske otoke. Sprva je park obsegal šest otokov. Sedmi, The Wizarding World of Harry Potter, je bil dodan leta 2010 in tematizira zelo uspešno franšizo o Harryju Potterju. Širitev je privedla do znatnega povečanja obiska, danes gostijo letno tudi do 8,1 milijona ljudi. Osmi otok, Otok lobanj , je bil odprt 13. julija 2016 na temo King Konga.
Top 10 Fastest Rides at Universal Orlando | Universal Studios Florida & Islands of Adventure
Parque Terra Mágica Florybal, Brazilija
Najdemo ga v kraju Canela, nedavno pa je praznoval okroglih 10 let delovanja. Ne gre za velik park, pa vendar zelo priljubljen predvsem pri otrocih. Raziskujejo lahko po različnih tematskih svetovih, uživajo v predstavah in vlakcih smrti. Park se osredotoča na tematiko zgodovine, poseben del je npr. namenjen dinozavrom. Najnovejša pridobitev je 7D kino.
