Wonka je praznični film, ki smo ga potrebovali. Navdahnjen po knjigi Čarli in tovarna čokolade legendarnega Roalda Dahla se naslanja na temelje, ki jih je v filmski različici postavil film Willy Wonka in tovarna čokolada iz leta 1971, v katerem je blestel Gene Wilder kot naslovni junak. Leta 2005 se je v vlogo prelevil Johnny Depp v predelavi Čarli in tovarna čokolade, ki je bila bližje knjižni predlogi in predstavila še temačnejši in čudaški svet ljubiteljev čokolade. Zdaj sta tu režiser Paul King in Timothée Chalamet. Kako sta se odrezala?
Wonka, predzgodba Čarlija in tovarne čokolade
Wonka je velik dobrovoljček, če ga primerjamo s predhodnikoma ali knjigo. Predzgodba o Willyju Wonki, čudaškemu lastniku tovarne čokolade, zaživi na filmskem platnu v obliki čarobnega muzikala, za katerega je zaslužen Paul King. Pri tem je vredno omeniti, da se holivudska sfera zadnjih nekaj let ukvarja s kritikami na račun neizvirnosti in zanašanju na nostalgijo. Zaradi tega je bila predzgodba o Wonki v širši javnosti dokaj nezaželena, četudi so se k projektu dodajala imena, ki jih drugače pripisujemo kakovosti. In če je Wonka dokazal nekaj, je to, da se v režiserja obeh Paddingtonov ne sme dvomiti.
Willy Wonka je čarodej, izumitelj in čokolater, ki v Evropo prispe z željo, da svetu pokaže svoje čokoladice. Z naivnim zaupanjem v dobro ljudi se zaplete v kar nekaj težav in pomanjkanje denarja. Oboje ga pripelje do dela v bližnji pralnici, a s pomočjo novih prijatelj in svoje neustavljive želje, postane še bolj odločen, da bo svet okusil njegove čokolade.
Timothee Chalamet stopi iz sence velikih predhodnikov v vlogi Wonke
Timothée Chalamet je naš novi Wonka, drugačen od predhodnikov in uspešen v iskanju svojega mesta pod Soncem. Marsikdo bo v film odšel brez zavedanja, da gre za muzikal, v katerem se Chalamet predstavi tudi kot glavni junak tega žanra. No, za ljubitelje igralca je jasno, da so njegovi izjemni nastopi pri statistiki in zgodovina rapa pri SNL-u odličen vpogled v njegov pevski aranžma.
Šalo na stran pa lahko povemo, da se Timothée Chalamet odlično odreže v vlogi, s katero stopa v velikanske čevlje Gena Wilderja in Johnyja Deppa. Izkazati se oz. stopiti iz sence obeh velikih igralcev je hvale vredno.
Ob njem je čudovita tudi Calah Lane kot bistra punca, ki jo kličejo Noodle. Kot tisti slavni Oompa Loompa pa je Hugh Grant, film pa si njegovo podobo izposodi iz prvega filma, na katerega je kar nekaj navezav (kovanec, ki ga izgubi Wonka, izrazi, plesni koraki, pesmi, zlata vstopnica, napisi, čokolade in stranski učinki).
Kot prikaz kapitalističnih bogatašev so tu Paterson Joseph, Matt Lucas in Mathew Baynton, ki so igrivi negativci, ki jih tudi sam film ne jemlje resno. Enako je z župnikom, ki ga upodobi Rowan Atkinson, in načelnikom policije, ki ga upodobi Keegan-Michael Key. Vse je zaigrano v šalo, kar filmu še kako pristaja.
Tudi vlogi Olivie Colman in Toma Davisa kot upravljalke pralnice ter njenega pomočnika sta nekakšni karikaturi negativcev. Že v obliki likov bo film največ podobnosti povlekel z Matildo, kar ni nič čudnega, mogoče celo ena bolj primernih pohval. Wonka spada v svet Dahlovih najboljših filmskih predelav, če ne celo na sam vrh.
Wonka je košček čokolade, ko jo potrebujemo
Prijaznost, čarobnost, pravljičnost ali katerakoli beseda, ki najboljše opiše film, bi bila brezmestna, če v filmu ne bi bilo srca. Na srečo je. V obliki prijateljstva, izpolnjevanja želj in ciljev, naveze mame in sina in še in še. Ko se v tretjem aktu film začne zgolj nekoliko vleči, ga naprej potegne hiter, vesel in srečen konec.
Čokoladni kartel, ki želi ustaviti Wonko s pomočjo načelnika policije Foto: on tmdb
Ja, v Wonki ni prisotne tiste temačnosti in cinizma, kot se ga spomnimo iz knjige ali obeh filmov o izumitelju izvrstne čokolade, ampak iskreno, film je ne potrebuje. Po prvih prizorih smo kot gledalec padli v svet igrivih pesmi, čarobnega sveta, pravljičnih podob, optimizma navkljub nasprotovanju in nenazadnje čokolade, kot je še nismo poskusili. Ponovno, le kako je moč dvomiti v ustvarjalca Paddingtona, ki se je dobesedno zacementiral kot režiser, mojster družinskih filmov, z napolnjeno malho čarobnosti.
Wonka je kot topel objem čarobnosti in slasten kot košček najbolj okusne čokolade. Ko se svet zdi temačen, ko se zdi, da se je navdih v filmih izgubil, je tu Wonka v obliki omamne čokolade, ki nam ponudi novo upanje in nam z navdihom vrne nasmeh na obraz. Wonka je perfektenschlag, če si izposodim izraz iz serije Pisarna.
V Varnhemu na Švedskem so našli zobe iz vikinške dobe, ki pričajo o presenetljivo razviti zobozdravstveni dejavnosti.
Raziskavo je na podlagi najdbe izvedla Univerza v Göteborgu. Rezultati kažejo na precejšnjo razširjenost kariesa in zobobolov, a povedne so predvsem sledi zobozdravstvenih posegov in brušenja sprednjih zob.
Preučili so zobe 171 posameznikov
V sklopu raziskave je bilo preučenih 3293 zob 171 posameznikov, ki so v vikinški dobi bivali na območju Varnhema (švedska provinca Västergötland). Lokacija je znana po arheoloških najdbah vikinških in srednjeveških ostalin. Ugodne razmere v prsti so pripomogle k dobro ohranjenim okostjem in zobem v najdenih grobnicah. Lobanje in zobe so transportirali v Göteborg, kjer je raziskava potekala.
Zobe so pregledali z istimi postopki kot v zobozdravstvu
S standardnimi pripomočki in pri močni svetlobi so na zobeh opravili klinični pregled. Številne rentgene so izvedli z isto tehniko, kot v zobozdravstvu, kjer pacient ugrizne v grizna krilca.
Karies in izguba zob
Rezultate so objavili v časopisu PLOS ONE. Kažejo, da je bil pri 49 odstotkih vikinške populacije karies prisoten na enem ali več zobeh. Karies je prizadel 13 odstotkov zobov odraslih – pogosto pri korenini.
Po drugi strani karies pri otrocih, ki so še imeli mlečne zobe, sploh ni bil prisoten. Izguba zob je bila pri odraslih prav tako pogosta. Odrasli so v življenju izgubili v povprečju 6 odstotkov zob, ne vštevši modrostne. Raziskava je pokazala, da so bili karies, vnetja zob in zoboboli med vikinškim prebivalstvom Varnhema pogosti.
»Vse kaže, da so si Vikingi popravljali zobe, prisotni so dokazi o uporabi zobotrebcev, brušenju sprednjih zob in celo zobozdravstveni oskrbi vnetih zob,« je povedala Carolina Bertilsson, zobozdravnica in raziskovalka ter prva avtorica študije.
Posegi so bili podobni današnjim
Na bolj prefinjene posege kažejo luknje v kočnikih, ki so jih spilili od krone do zobne pulpe, verjetno da bi zmanjšali pritisk in ublažili hude zobobole zaradi vnetij.
»To je zelo navdušujoče in ne preveč drugačno od zobozdravstvenih posegov, ki jih izvajamo danes, ko v primeru vnetja vrtamo v zobe. Zgleda, da so imeli Vikingi kar nekaj znanja, kar se tiče zob, a ne vemo, če so te posege izvajali sami ali so imeli pomoč.«
Obrušeni sprednji zobje bi lahko bili povezani z izražanjem identitete. Tako v tej kot v prejšnjih raziskavah se je izkazalo, da so zobje pripadali moškim.
Carolina Bertilsson dodaja: »Raziskava prinaša nove vpoglede v oralno zdravje Vikingov in nakazuje, da so bili zobje v varnhemski vikinški kulturi pomembni. Prav tako namiguje, da je bilo zobozdravstvo vikinške dobe verjetno bolj prefinjeno, kot smo mislili do zdaj.«
Aquaman in Izgubljeno kraljestvo ali po domače Aquaman 2 je nadaljevanje mega uspešnice iz leta 2018, ko se je zdelo, da je lahko to lik, ki bi rešil filmski univerzum DCEU. Danes, pet let kasneje, je to petnajsti in zadnji film v omenjenem univerzumu, ki se je zaključilo bolj klavrno, kot smo mislili.
Aquaman 2 je zaključil ero DCEU
Nekaj let po tem, ko je postal kralj Atlantide, se Arthur Curry (Jason Momoa) trudi uravnovesiti kraljevanje in družinsko obveze do žene Mere (Amber Heard) in novorojenčka Arthurja Jr. Medtem se želi nekdanji plačanec David Kane (Yahya Abdull-Mateen II) oziroma Črni Manta maščevati Arthurju za smrt očeta. Pri iskanju artefaktov z Atlantide sodeluje z morskim biologom Stephenom Shinom (Randall Park) Sčasoma najde črni trizob, ki ga obsede in mu obljubi, da bo dobil moč za uničenje Aquamana. Slednji mora svoje moči združiti s svojim bratom Ormom (Patrick Wilson), ki je že več let zaprt v puščavskem zaporu.
Režiser James Wan je z ekipo, ki stoji za filmom, ustvaril, kar je pač lahko ustvaril v situaciji, ki je vladala okoli filma. Tu je bila afera z Amber Heard, ki bi sicer zagotovo imela pomembnejšo vlogo, in tu je bil konec DCEU oziroma prestrukturiranje prihodnosti. In z zavedanjem tega ter hkratnim škropljenjem norega optimizma, je Aquaman 2 skoraj tako dober, kot je bil njegov predhodnik.
Kakovost DC filmov v zadnjem letu je skorajda grozljiva. Pri tem lahko vsakemu od filmov gledamo skozi prste, saj bi dogajanje v studiu WB in nenehnih idejskih zamenjavah pri DCEU uničilo tudi najboljše izdelke. Trpeli so Blue Beetle, Flash, Črni Adam in Shazam 2, ki je bil aboten.
Jasno je, da je te ere superjunakov konec, vsaj na tej strani ustvarjalcev. Kaj točno bo iz naftalina potegnil James Gunn, kot novi šef, ni jasno. Vprašanje je le, če je zadnjih pet filmov zadevo uničilo do te mere, da bo trpelo še pet naslednjih. Ker se nadaljevanje Aquamana zdi kot film, ki bi lahko precej enostavno nadgradil predhodnika, a ga ni.
Patrick Wilson in Jason Momoa v filmu Aquaman in Izgubljeno kraljestvo Foto: on tmdb
Aquaman in izguba identitete
Aquaman in Izgubljeno kraljestvo je izguba identitete na filmskem platnu, kot smo jo kdajkoli videli. Že samo novice, ki smo jih v zadnjem letu videli o filmu, niso dajale upanja za uspeh. Če bi uspelo, bi bil čudež. Morda je tu vredno omembe, da film globalna katastrofa, je pa kar slab. Če iščeš non-stop akcijo brez vsebine, potem si prišel na pravo mesto.
Tri serije reshootov, ki so jih opravili z željo popravljanja filma, so zgodbo degradirale na nejasno zmedo prizorov. Temu prištejemo še večkratno, skorajda javno, montažo z željo po popravljanju. Aquaman 2 je Tezejeva ladja, pri kateri so bili zamenjani že vsi deli, mi pa se sprašujemo, če je to sploh še isti film. Najhuje pri vsem tem je, ker se različice filma jasno opažene. Če nič drugega, ima Orm oziroma Patrick Wilson v filmu približno pet različnih pričesk. Podobno kot pri prvem filmu gre tudi tu za štancanje različnih akcijskih prizorov, ki pa niso enako privlačni ali zanimiv. Film je to, kar bi od stanja v DCEU pričakovali. Okej glede na situacijo, a slabo.
Gledalčeve oči bodo opazile različne tone filma, izgled prizorov in likov. V enem prizoru je Momoa poln karizme, v drugem se mu ne ljubi početi nič drugega kot biti reklama za Guinness. Enako je z vsemi ostalimi liki in igralci, ki se skozi film zdijo na isti točki kot vsi ljubitelji univerzuma DCEU – naveličani in zdolgočaseni.
Manta v filmu Aquaman in izgubljeno kraljestvo Foto: on tmdb
Aquaman, v imenu DCEU, oprosti
Tudi če bi bil Aquaman in Izgubljeno kraljestvo kakovosten film, nima smisla, vsebine in prepričljive zgodbe. Za več kot 200-milijonski proračun ni videti nič posebnega. Takih kritik je kar nekaj, a se je potrebno zavedati, da je na to vplivala situaciji okoli nastajanja filma, ki bi moral biti mnogo boljši. In v stilu žarečega oboževalca prvih let DCEU, zaključujem recenzijo Aquaman, zadnjega filma univerzuma, ki je obetal, z naslednjim citatom: »Release the Wan Cut«. Če nič drugega, je bilo noro zabavno.
Aquaman and The Lost Kingdom [Aquaman in izgubljeno kraljestvo] | trailer | v kinu od 20. decembra
Delež žensk z odkritimi predrakavimi spremembami na materničnem vratu, ki potrebujejo operativno zdravljenje pred prvo nosečnostjo, v Sloveniji narašča. Ženske se dandanes za prvo nosečnost odločajo kasneje kot pred leti. Povprečna starost otročnice ob rojstvu prvega otroka je v zadnjem letu približno 29,5 let. Sicer se incidenca raka materničnega vratu po podatkih Registra ZORA v Sloveniji zmanjšuje. To je rezultat pomembnih ukrepov pri obravnavi in zdravljenju predrakavih sprememb materničnega vratu v Sloveniji.
Spremembe na materničnem vratu, ki nastanejo kot posledica dolgotrajne, večletne okužbe z visoko tveganimi človeškimi papilomavirusi (HPV), se najpogosteje pojavijo pri ženskah v rodnem obdobju in v nekaterih primerih lahko vodijo v razvoj raka materničnega vratu. Poznamo nizkotvegane in visokotvegane spremembe.
Diagnostika in obravnava teh sprememb na materničnem vratu je navedena v Smernicah za celostno obravnavo žensk s predrakavimi spremembami materničnega vratu. Spremembe se običajno zdravijo z ekscizijskimi metodami (to so metode, s katerimi odstranimo spremenjeno tkivo materničnega vratu), vendar je izbira metode in tehnike zdravljenja odvisna od mnogih dejavnikov, med drugim tudi od starosti oziroma želje po ohranitvi reproduktivne funkcije ženske.
»Vse oblike zdravljenja sprememb na materničnem vratu lahko vplivajona poznejšo zanositev in izid nosečnosti. Pri bolnicah, ki so bile zdravljene z ekscizijskimi metodami, lahko pogosteje prihaja do zapletov v nosečnosti kot je prezgodnji porod. »Prezgodnji porod velja za najpomembnejši dejavnik umrljivosti novorojenčkov in dojenčkov ter za glavni vzrok neonatalne obolevnosti. Prezgodaj rojeni otroci imajo lahko dolgoročne posledice,« pove dr. Košir Pogačnik, specialistka ginekologije in porodništva iz Porodnišnice Ljubljana.
V zadnjem času imajo minimalno invazivne tehnike zdravljenja sprememb na materničnem vratu prednost pred klasičnimi ekscizijskimi metodami.
Tako lahko ženske, ki načrtujejo nosečnost in imajo predrakave spremembe na materničnem vratu, zdravimo z manj agresivnimi metodami zdravljenja, s čimer lahko zmanjšamo vpliv tega zdravljenja na tveganje za prezgodnji porod in ostale zaplete v nosečnosti.
Začnimo na začetku
Človeški papilomavirusi, ki jih je že več kot 200, živijo v koži in sluznicah ljudi. Okužbe s HPV so zelo pogoste, saj se vsaj enkrat v življenju okužimo skoraj vsi. Okužba je izjemno pogosta tako pri ženskah, kot pri moških in le ti niso zgolj prenašalci.
Okužba se prenaša s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe (npr. s spolnimi odnosi). Med različnimi deli telesa jo lahko prenašamo tudi z rokami, okužba pa se lahko prenese tudi z matere na novorojenčka ob porodu. Večina okužb ni nevarnih in okuženim ne povzroča težav, lahko pa ta oseba nevede prenaša virus na druge osebe. Če okužba povzroči bolezen, je ta odvisna od vrste HPV, s katerim se človek okuži.
Okužba s HPV lahko privede do nastanka predrakavih ter rakavih sprememb. HPV so glavni vzrok za nastanek genitalnih bradavic in raka materničnega vratu, povezani pa so tudi z nastankom drugih rakov in papilomov grla, tako pri moških kot pri ženskah.
Po najnovejših podatkih v Sloveniji letno za rakom materničnega vratu zboli 100-130 žensk. Letno je odkritih in zdravljenih med 2500 in 3000 histopatološko potrjenih predrakavih sprememb visoke stopnje, ki bi nezdravljene lahko napredovale v rakavo bolezen.
Rak materničnega vratu se razvije preko predstopenj, torej predrakavih sprememb materničnega vratu – za nastanek le teh (in posledično raka materničnega vratu) pa je nujna dolgotrajna okužba z visoko rizičnimi genotipi HPV. Zaradi počasnega razvoja je ena redkih rakavih bolezni, ki jo lahko preprečimo z učinkovitim presejanjem. Od okužbe s HPV do razvoja predrakavih in rakavih sprememb načeloma preteče več let, tudi 10 do 15. Od rakavih sprememb, ki jih povzroča HPV, je prav rak materničnega vratu najpogostejši.
Prvi simptomi in znaki
Prvi simptomi in znaki raka materničnega vratu se največkrat pojavijo pozno in se lahko kažejo kot krvavitev oziroma rjavkast izcedek (po spolnem odnosu, med menstrualnim ciklusom ali v pomenopavzalnem obdobju), dolgotrajen izcedek neprijetnega vonja iz nožnice, bolečine pri spolnih odnosih ali bolečine v spodnjem delu trebuha.
Nosečnost in porod.
»Rak materničnega vratu lahko prizadene tudi mlade ženske, v skoraj četrtini primerov se odkrije pri ženskah, mlajših od 45 let, in nemalokrat pri ženskah, ki še niso rodile. Pri bolnicah, ki so še v rodni dobi in še niso rodile, si pogosto želimo zdravljenja, ki bo omogočalo ohranitev rodne funkcije in pustilo čim manj posledic, ki bi lahko vplivale na izid nosečnosti v prihodnje, le to pa ni vedno mogoče. Odločitev o načinu zdravljenja je individualna, poleg želje bolnice po ohranitvi rodnosti, upoštevamo še več drugih dejavnikov, npr. razširjenost bolezni,« pojasni dr. Košir Pogačnik, ki je specialistka za patološke nosečnosti.
Kadar se pojavijo predrakave spremembe na materničnem vratu v obdobju, ko ženska še ni rodila ali še načrtuje nosečnost, se za zdravljenje uporablja manj invazivne tehnike, ki bolj ugodno vplivajo na izid naslednje nosečnosti.
S tem poizkušamo zmanjšati predvsem vpliv zdravljenja na pojav splavov v visoki nosečnosti, prezgodnjih porodov in drugih zapletov. Če se maternični vrat zaradi posega skrajša, je to lahko dejavnik tveganja za prezgodnji porod. V Sloveniji je tveganje za prezgodnji porod po zdravljenju materničnega vratu z ekscizijskimi metodami 2-3 krat višje kot v zdravi populaciji, podobni podatki veljajo tudi za tujino. Prezgodnji porod je vsak porod pred 37. tednom nosečnosti in se v Sloveniji pojavlja v okoli 6 % porodov. Velja za najpomembnejši dejavnik umrljivosti novorojenčkov in dojenčkov ter je glavni vzrok neonatalne obolevnosti.
Dr. Košir Pogačnik zaskrbljeno razlaga:»Prezgodaj rojeni otroci imajo lahko dolgoročne posledice, povečano je tveganje za spremembe vrazvoju osrednjega živčevja, srčno-žilnega in dihalnega sistema. Bolj prezgodaj kot so rojeni, bolj so nezreli vsi njihovi organi in da preživijo, potrebujejo podporo številnih naprav in posegov ter pomoč posebej izobraženega medicinskega osebja.«
Po individualni presoji se pri ženski, ki zanosi po zdravljenju predrakavih ali začetnih rakavih sprememb na materničnem vratu, lahko odločimo tudi za obodni šiv-cerklažo v predelu materničnega vratu z namenom preprečitve splava ali prezgodnjega poroda. Šiv nato pred porodom odstranimo in nosečnica lahko rodi vaginalno, če ne obstajajo drugi razlogi za porod s carskim rezom. Kadar se standardna metoda nastavitve šiva preko nožnice ne izkaže kot zadostna ali pa je bil maternični vrat zaradi bolezni po okužbi s HPV, preveč skrajšan ali celo odstranjen, se lahko namesti šiv na maternični vrat s posegom preko trebušne votline. Po tem posegu je porod mogoče le s carskim rezom.
Ni zdravila
Za okužbo s HPV ni zdravila. Lahko zdravimo le bolezni, ki nastanejo kot posledica te okužbe, npr. predrakave spremembe materničnega vratu in zunanjega spolovila ter rak materničnega vratu in genitalne bradavice.
Najbolj učinkovit način zaščite pred človeškimi papilomavirusi je cepljenje. Cepljenje proti HPV je na voljo za oba spola od 9. leta starosti dalje in je zelo varno in učinkovito. Najbolj učinkovito je pred začetkom spolnih odnosov. Tudi imunski odziv na cepljenje je najboljši prav v starosti 9 do 14 let. Cepljenje je učinkovito tudi po pričetku spolnih odnosov, po individualni presoji in priporočilu zdravnika, glede na tveganje za okužbo. Takrat cepivo zaščiti le pred okužbo s tistimi HPV, s katerimi oseba še ni bila okužena in jih cepivo pokriva. V Sloveniji je cepljenje proti HPV v državnem programu cepljenja za deklice in dečke v 6. razredu osnovne šole brezplačno. Cepijo se lahko tudi vse zamudnice do dopolnjenega 26. leta ter fantje v 7. in 8. razredu osnovne šole, ki še niso bili cepljeni. Od letošnjega šolskega leta 2023/24 naprej se v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja proti HPV lahko cepijo tudi fantje v srednji šoli in sicer vsi dijaki v 1. in 3. letniku srednje šole.
Xiaomijev nov telefon Redmi 13C je prispel na slovenski trg. Ustvarjen je bil za vse kreativne potrebe generacije Z in bo na voljo po promocijski ceni 119 EUR za pomnilniško različico 4+128 GB oziroma 149 EUR za pomnilniško različico 8+256 GB.
Redmi 13C z izjemno tankim profilom 8,09 mm, elegantnim ravnim okvirjem in elegantnim videzom v različnih barvah – črni, mornarsko modri, zeleni in beli – ima impresiven 6,74-palčni zaslon s frekvenco osveževanja 90 Hz, ki zagotavlja izjemno fluidno izkušnjo gledanja. Naprava daje prednost udobju gledanja z zaslonom LCD, z zatemnitvijo DC in certifikatom TÜV za tehnologijo Low Blue Light in Flicker Free, ki zmanjšuje utrujenost oči.
Xiaomi Redmi 13C
Redmi 13C s svojimi impresivnimi izboljšavami strojne in programske opreme omogoča fotografske izkušnje, ki izpolnijo vse potrebe po družbenih medijih. Vsebuje nadgrajeno trojno kamero s 50 MP in nadgrajeno sprednjo kamero z 8 MP, ki ne zagotavlja le popolnih portretov in selfijev tudi v slabih svetlobnih pogojih, temveč zagotavlja tudi neverjetno 34,9 % izboljšano hitrost snemanja pri uporabi nočnega načina ter za fotografiranje pri šibki svetlobi in za video snemanje.
Poleg tega Redmi 13C ponuja 10 filtrov za filmske kamere in možnosti filmskih okvirjev, kar uporabnikom ponuja širše ustvarjalne vizualne možnosti.
Redmi 13C, opremljen z zmogljivim osemjedrnim procesorjem MediaTek Helio in optimiziranim z operacijskim sistemom MIUI 14, zagotavlja svilnato gladko delovanje, idealno za igranje iger in gledanje videoposnetkov, hkrati pa podpira do 1 TB razširljivega pomnilnika. Nova, inovativna pomnilniška rešitev ponuja celo do 8 GB RAM-a z 8 GB RAM-a za razširitev pomnilnika, za skupno do 16 GB.
Ogromna baterija s 5000 mAh (običajno) zagotavlja tudi dolgotrajno visoko zmogljivo uporabo in ima nadgrajena vrata USB Type-C, ki podpirajo hitro polnjenje 18 W PD, da ste na poti.
Redmi 13C je na voljo v dveh različicah pomnilnika – 4+128 GB in 8+256 GB.
Od 15. decembra je na voljo po promocijski ceni:
119 EUR za 4+128 GB in
149 EUR za 8+256 GB.
Več informacij o ponudbi najdete na spletni strani Xiaomi Slovenija.
Azija je največja celina, ki obsega skoraj tretjino kopne površine na Zemlji. V njej prebiva preko 4,7 milijarde prebivalcev. Nas pa zanima, koliko držav je v Aziji. Ali veš? Bi si upal ugibati? Vse izveš v prispevku.
Azija, osupljiva dežela, ki ponuja vse
Zaznamovana je z izjemno raznolikostjo, bogato zgodovino ter izjemno geografsko in kulturno dediščino. Razprostira se čez vse toplotne pasove na severni polobli in obsega raznovrstne pokrajine, od osupljivih gorovij do neizmernih puščav, od bujnih tropskih gozdov, do živahnih mestnih središč. Njena geografska raznolikost ponuja habitat za najbolj osupljive živalske vrste, kot so sibirski tigri in indonezijski orangutani.
Azija je dom nekaterim največjim znamenitostim na svetu. Mednje spada tudi najvišji vrh, Mount Everest, ki kraljuje v gorovju Himalaje. Na drugem koncu spektra se nahaja puščava Gobi. Kot celina z največ prebivalci na svetu ima Azija raznoliko kulturo, jezike in religije. Od budizma, hinduizma, islama in krščanstva do številnih lokalnih verovanj, vsaka kultura in vera dodaja svoj edinstven pečat celotnemu kontinentu. Bogata z zgodovinskimi artefakti, kot so Kitajskizid, indijski templji, japonske svetišča in perzijske ruševine, Azija pripoveduje zgodbe iz preteklosti skozi svoje arhitekturne čudeže.
Koliko držav ima Azija?
Azija ima 49 držav. Teh 49 splošno priznanih suverenih držav, navedenih v nadaljevanju prispevka, vključuje tudi državi, ki sta na splošno razvrščeni kot evropski ali afriški državi, vendar sta deli njunega ozemlja v Aziji, medtem ko sta obe državi z znatnim, a ne splošnim priznanjem v celoti zajeti v Aziji.
S površino preko 17.000.000 kvadratnih kilometrov je Rusija največja država na svetu. Meji na 16 držav in se razteza čez 11 časovnih pasov. Si vedel, da je po površini kar dvakrat večja od druge največje države, Kanade? Kljub temu je po številu prebivalcev na skromnem 9. mestu. Rusija je v svetovni književnosti in umetnosti pustila močan pečat: pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski, pesnik Aleksander Sergejevič Puškin in skladatelj Peter Iljič Čajkovski so vsi svetovno priznani ruski umetniki. V Rusiji je med drugim tudi najgloblje jezero na svetu, Bajkalsko jezero. Glavne znamenitosti Moskve so Rdeči trg, Leninov mavzolej (z balzamiranim Leninom) in Bolšoj teater. Privlačno je mesto Sankt Peterburg z živahnim ruskim mestnim utripom. Zanimivo je tudi zdraviliško mesto Soči, ki je leta 2014 gostilo olimpijske igre.
Je otoška država, ki jo na zahodu obliva Japonsko morje, na severu Ohotsko morje, na jugozahodu Vzhodno kitajsko morje, od Korejskega polotoka pa jo ločuje Korejska ožina. Država je znana kot tehnološka velesila z visoko izobraženo delovno silo. Japonci imajo eno najdaljših pričakovanih življenjskih dob na svetu in visok indeks človeškega razvoja. Država je znana tudi po svoji kulinariki, v kateri ključno vlogo igrajo ribe. Med najlepše znamenitosti države spadajo zgodovinska prestolnica Nara, Jelenji park in Mesto miru. V mestu Nara se v templju Todaj skriva tudi največji bronast kip Bude na svetu.
Velja za pravi tropski raj in obsega preko 17.000 otokov ter 600 ljudstev z raznovrstnimi jeziki, kulturami in verovanji. Poznana je po prelepih plažah, tropskih gozdovih in vulkanih. Ker se nahaja na območju ognjenega obroča sta Indonezija in Japonska tudi državi z največ potresi. Veliki otoki so precej gorati, njihovi vrhovi se vzpenjajo med 3.000 in 3.800 metrov nad morsko gladino. Največje naravno jezero, Jezero Toba, se nahaja v kalderi supervulkava na Severni Sumatri. V začetku 21. stoletja je bila to država z največ prebivalci v Jugovzhodni Aziji in 4. država na svetu po številu prebivalcev. Turistično najbolj poznani otoki so Java, Bali, Lombok in južni Sulawesi.
Država med Evropo in Azijo meji na Sredozemsko morje na jugu in vzhodu ter na Črno morje na severu. Azijski del obsega kar 97 odstotkov vse države. V Vzhodni Turčiji, ki je del armenskega višavja se nahaja tudi najvišji vrh v državi: 5137 m visoka gora Ararat. Turčija ima bogato zgodovino, katere pomemben del je bilo Osmansko cesarstvo. Največje mesto je Istanbul, v njem pa se nahajajo tudi svetovno znana Modra mošeja, Velika mošeja Hagija Sofija in palača Topkapi. Turčija je poznana tudi po svoji kulinariki, ki vključuje Döner kebab, baklavo, turško kavo in čaj.
Država na vzhodu Kaspijskega jezera se razteza do Altajskega gorovja in je bila do leta 1991 del Sovjetske zveze. Največje mesto, nekdanja prestolnica Almaty, je še danes družbeno in industrijsko središče države. Kazahstan je ena najredkeje poseljenih držav na svetu, saj so velika območja povsem nenaseljena. Površje sestavljajo ravnice, stepa, tajga, skalni kanjoni, hribi, gore in puščava. Zaradi nahajališč nafte in zemeljskega plina je Kazahstan doživel hiter razvoj v primerjavi s sosednjimi državami. Na severu države sta se razvila tudi poljedelstvo in živinorejo, in sicer redijo predvsem ovce, koze in konje.
Arheološke najdbe so vsak konec leta pod drobnogledom pregleda leta. V letu 2023 je arheologija dočakala kar nekaj izjemnih, čudovitih in predvsem pomembnih najdb. Vse od jame mečev do skrivnostnih slojev azteških templjev. Kaj vse nam je arheologija razkrila v letu 2023?
Raziskovalci so ugotovili, da so najzgodnejše znane trdnjave na svetu zgradili neolitski lovci in nabiralci v tajgi zahodne Sibirije. Arheologi so se zavedali, da so staroselci regije živeli v utrjenih naselbinah, ki so jih branile palisade, brežine in jarki, vendar so verjeli, da takšna najdišča izvirajo iz zgodnje železne dobe, najmanj tisoč let pred Kristusom. Seveda je nastalo nekaj zmede, ko so datumi, pridobljeni na enem od takšnih najdišč, pokazali, da je bila utrdba tam zgrajena tisočletja prej, v neolitskem obdobju. Raziskovalci so se spraševali, ali so bili lovci-nabiralci tiste dobe dovolj prefinjeni, da so zgradili tako dovršena obrambna dela? Ekipa pod vodstvom Ekaterine Dubovceve in arheologa Hennyja Piezonke s svobodne univerze v Berlinu je izvedla novo datiranje 20 utrjenih naselbin v tajgi in potrdila, da so najzgodnejša obrambna mesta res zgradili neolitski lovci-nabiralci pred približno 8000 leti, zaradi česar so najzgodnejši znanstveno datirani primeri takih trdnjav na svetu.
Dubovceva ugotavlja, da se je v obdobju neolitika število ljudi, ki živijo v območju tajge, močno povečalo zaradi novih blagih podnebnih razmer. »Okolje zahodne Sibirije se nam zdaj zdi precej surovo in neprijazno,« pravi, »toda za lovce, nabiralce in ribiče je bil to pravi raj.« Rast prebivalstva bi lahko povzročila napetosti, zaradi katerih so neolitski ljudje zagradili in utrdili svoje zimske vasi.
Najdena neolitska trdnjava v Sibiriji Foto: on archaeology
Inkovski delavci so prihajali iz vseh meja cesarstva
Machu Picchu, ki leži na gorskem grebenu v dolini Urubamba, je bil zgrajen kot palača, ki je bila del večjega kraljevega posestva, pripadajočega inkovskemu cesarju Pachacutiju. Skupina podpornikov – kvalificiranih delavcev, vključno z obrtniki in verskimi strokovnjaki – je posest vzdrževala vse leto, medtem ko so cesar in njegovo spremstvo prebivali v glavnem mestu Cuzco, 70 kilometrov stran. Kdo so bili ti ljudje in od kod so prišli, je bila do zdaj skrivnost. Leta 1912 je raziskovalec Hiram Bingham izkopal grobove več kot 100 teh nosilcev zunaj obzidja palače. Nekateri so bili pokopani z lončenino, okrašeno tako v provincialnem inkovskem kot v neinkovskem slogu, vključno z upodobitvami ljudi v amazonskih oblačilih in oblačilih, ki spominjajo na inkovska.
Nova genetska študija razkriva, da so oskrbniki Machu Picchuja prihajali iz skoraj vseh delov obsežnega inkovskega imperija, ki se je na svojem vrhuncu raztezal vzdolž zahodne obale Južne Amerike od današnjega severnega Ekvadorja do severne Argentine in delov Čila.
Raziskovalci verjamejo, da je 25×15 cm velik kos papirusa del najstarejše knjige na svetu. In tako kot mnoge knjige, ki polnijo pisarne, knjižnice in domove, je preživel veliko življenj. Fragment papirusa, ki je bil leta 1902 izkopan skupaj s stotinami drugih kosov na lokaciji El Hibeh, je bil del vezanega dokumenta iz leta 260 pred našim štetjem, ki je beležil davčne stopnje za pivo in olje, napisane z grškimi črkami s črnim črnilom. List oz. fragment so nato odstranili iz vezave in ga poslali kot pismo, preden so ga ponovno preoblikovali, ko so ga poslikali s podobami, vključno s tisto, ki prikazuje sina boga Horusa s sokolovo glavo, in ga nato ponovno uporabili kot ovoj za mumijo v ptolemajskem obdobju.
Z uporabo mikroskopskega in multispektralnega slikanja je ekipa pod vodstvom konservatorke Therese Zammit Lupi z Univerze v Gradcu izvedela, kako je nastala knjiga. »Imate navaden list papirusa, prepognjen na dvoje, napisan in spremenjen v knjižico,« pravi Zammit Lupi. »Različni bifoliji ali posamezni listi, prepognjeni na sredino, so bili pritrjeni z žebljički, prožnim materialom, ki se uporablja za spajanje dveh stvari, podobno sodobnemu obročastemu registratorju,« je pojasnila.
Odkritje je izvor knjigoveštva potisnilo stoletja nazaj. »Najstarejša prej znana knjiga je bila iz prvega ali drugega stoletja našega štetja, tako da je ta nastala do 400 let prej,« pravi Zammit Lupi. »Knjiga bi lahko pokazala, kako so se zgodile transakcije, kako so ljudje živeli, pisali in prenašali informacije drug drugemu. Najpomembneje pa je, da smo izvedeli, da je struktura knjige, v nasprotju z zvitkom, obstajala veliko prej, kot smo mislili.«
Papirus, del najstarejše knjige na svetu Foto: on archaeology
Ostanki cesarskega zverinjaka
Blizu kompleksa kraljevih grobnic iz dinastije Zahodni Han (206 pr. n. do 9 n. š.) so arheologi odkrili ostanke več kot 400 žrtvovanih živali – vključno s prvimi popolnimi okostji velike pande in tapirja, ki so jih kdaj našli v grobnici. Skupno so izkopavanja odkrila ostanke 41 različnih redkih vrst, kot so jak, tiger, želva, zeleni pav, rdeči žerjav in opica s prtičastim nosom, od katerih so nekatere pokopali kar z lastnimi grobovi. »Obseg žrtvovanja živali je v kitajski zgodovini brez primere,« pravi arheolog Hu Songmei z akademije za arheologijo Shaanxi.
Živali so bile pokopane z glavami, obrnjenimi proti kraljevim grobnicam, med katerimi sta bila grobnica cesarja Wena (vladal 180–157 pr. n. št.) in njegove matere, soproge Bo, ki je umrla leta 155 pr. n. št. Vrste, predstavljene v žrtvovanju, od katerih so bile nekatere morda poslane kot poklon iz jugovzhodne Azije, so bile statusni simboli in naj bi spremljale cesarja in njegovo mater v posmrtno življenje.
Ostanki cesarske menažerije oziroma zverinjaka Foto: on archaeology
Rimsko gledališče iz Tacitovih del
Rimski cesarji so bili znani po mnogih stvareh, med drugim po razkazovanju vrhunskih vojaških in diplomatskih sposobnosti, pisanju dolgotrajnih filozofskih razprav in gradnji velikih zgradb. Cesar Neron je bil med drugimi manj zabavnimi domislicami znan po svojem petju. Po mnenju več starorimskih avtorjev je bilo eno Neronovih najljubših prizorišč, kjer je raztezal svoje glasilke, zasebno gledališče, ki ga je zgradil v vrtovih Agripine.
Šlo je za razkošno vilo, ki je pripadala njegovi materi v rimski soseski blizu Vatikana, ki se danes imenuje Vaticano. Neronovo gledališče je znano iz literarnih virov – rimski zgodovinar Tacit se je najverjetneje skliceval na to stavbo, ko je pisal o cesarju, ki je opeval padec Troje, ko je opazoval goreči Rim. Natančna lokacija ni bila znana, dokler arheologi niso odkrili njegovih ostankov v renesančnem vrtu.
Impresivne ruševine vključujejo gledališko, široko polkrožno sedežno površino in pravokoten prostor z vhodi in stopnišči. Druga zgradba je bila morda uporabljena za shranjevanje scenografij in kostumov. Obe zgradbi sta bili zgrajeni iz opeke iz obdobja julijsko-klavdijskih cesarjev, zlasti Kaligule in Nerona. Gledališče je bilo le del samopoveličevalne »gradbene akcije«, ki se jo je Neron lotil po mestu, ki je vključevala tudi gradnjo Domus Aurea ali Zlate hiše, ki je služila kot njegova zasebna palača za užitek. Tako kot Domus Aurea je bilo tudi Neronovo gledališče okrašeno z marmornimi stebri v beli barvi in različnih barvah ter z zlatom prekrito štukaturo, katere deli so bili izkopani.
»To odkritje ima dvojno vrednost, saj potrjuje obstoj zidanega gledališča v Agripinovih vrtovih,« pravi arheologinja Marzia Di Mento, ki sodeluje z arheološkim nadzornikom v Rimu, »in njegovo natančno lokacijo.«
Osrednje slovensko glasbeno gledališče SNG Opera in balet Ljubljana se vsako leto ponaša z obširnim repertoarjem opernih, baletnih in koncertnih del iz sodobne in klasične glasbeno-gledališke ustvarjalnosti v matični hiši ter na gostovanjih doma in v tujini. Že nekaj let tudi uspešno sodeluje z različnimi mednarodnimi in domačimi koproducenti, s katerimi je v minulih sezonah uprizorilo več odmevnih projektov (npr. Faust, Aida, Zaljubljen v tri oranže, Don Kihot, Knez Igor, Rusalka, …).
Kaj so “Obrazi življenja”?
Letošnja sezona poteka pod sloganom Obrazi življenja, saj ustvarjalci operno-baletne hiše skozi vse uprizoritve raziskujejo svet dvojnosti, dveh obrazov in tudi številnih različnih obrazov življenja, vseobsegajoče sile, ki drži skupaj planete, zvezde, galaksije in vsak atom ter vsako celico v našem telesu.
Letošnji repertoar prinaša šest uprizoritev, od tega štiri operne in dve baletni, poleg premier pa si boste obiskovalci ljubljanske operne hiše lahko ogledali tudi uprizoritve iz železnega repertoarja minulih sezon ter nekaj drugih predstav oziroma koncertov.
Preverili smo aktualno ponudbo in izbrali nekaj oper in baletov, ki jih preprosto ne smete zamuditi!
Franz Lehár / Alojz Ajdič: DEŽELA SMEHLJAJA / MIŠI V OPERNI HIŠI
Romantična opereta v treh dejanjih / komična opera (Premiera: 28. 9. 2023)
Dirigent: Simon Dvoršak
Režiserka: Eva Hribernik
Že pred premiero operete Dežela smehljaja, 10. oktobra 1929 v gledališču Metropol v Berlinu, so izdali gramofonski posnetek operetne arije »Dein ist mein ganzes Herz«, ki je v hipu zaslovela. Občinstvo se je zatem v množicah stekalo v gledališče, da bi uživalo v njeni živi izvedbi, sodobniki pa so pisali, da je Dežela smehljaja prva opereta v zgodovini, kjer je uspešnica postal čisto vsak njen glasbeni del.
Veliki romantični opereti, polni prelepih melodij in kitajskega kolorita, ki vas bo zanesljivo očarala, bo v istem večeru sledila praizvedba komične opere Miši v operni hiši slovenskega skladatelja Alojza Ajdiča na libreto Vinka Möderndorferja, ki je v svojem značilno ajdičevskem glasbenem izrazu komično resničen odsev življenja v opernem gledališču, tako na odru kot za odrom.
Lirična opera v treh dejanjih (Premiera: 18. 1. 2024)
Dirigent: Ayrton Desimpelaere
Režiser: Luis Ernesto Doñas Gómez
Goethe, eden glavnih ustvarjalcev na nemškem literarnem področju, je po Evropi zaslovel ravno z romanom Trpljenje mladega Wertherja. Danes ga poznamo kot enega osrednjih avtorjev predromantične književnosti, njegove stvaritve pa so navdihnile tudi druga operna dela, med katerimi je poleg Wertherja najpogosteje izvajana opera Faust skladatelja Charlesa Gounoda. Prav tako ga štejemo tudi med začetnike viharništva.
Massenet je v biseru francoske romantične opere ustvaril široke dramske celote, ki sicer temeljijo na nizu drobno niansiranih trenutkov, povezanih z izostrenim občutkom za njihovo prehajanje. Libreto v ospredje postavlja ljubezensko zgodbo med mladim Wertherjem ter Charlotte, protagonistoma, razpetima med željo po sreči in pričakovanji družbe, ki je mojstrsko ilustrirana tudi s časovno strukturo dela. Od poletja do zime, od svetlega do temnega in od sonca do meseca, ki osvetli Wertherjevo prvo srečanje s Charlotte ter na koncu tudi njegovo smrt v njenem naročju.
Giacomo Puccini: LA BOHÈME
Opera v štirih dejanjih; koprodukcija z Opéro Grand Avignon (Premiera: 11. 4. 2024)
Dirigent: Kevin Rhodes
Režiser: Frédéric Roels
Eno najbolj priljubljenih oper celotnega opernega repertoarja je navdihnil roman Prizori iz življenja boemov Henryja Murgerja, v libreto pa sta ga prepesnila Giuseppe Giacosa in Luigi Illica.
Veliko glasbeno delo, ki pri občinstvu velja za romantično in polno čustev, izpostavlja predvsem krutost in revščino umetniškega življenja – pred nami se odigrava zgodba o življenju pariških boemov, polnem upov in sanj, radosti in razočaranj.
Za mnoge operne poznavalce je La Bohème najboljše Puccinijevo delo, v njem se njegov neverjetni talent za ustvarjanje melodije prepričljivo prepleta z impresionističnimi glasbenimi in dramatičnimi postopki ter z nezgrešljivim smislom za podrobnosti. Giacomo Puccini si je z operami, kot so Manon Lescaut, La Bohème, Madama Butterfly, Turandot in Triptih (enodejanke Plašč, Sestra Angelika ter sijajna komična opera Gianni Schicchi), že zelo zgodaj v svoji karieri pridobil sloves prvega italijanskega opernega skladatelja in Verdijevega naslednika.
Baletni večer Edwarda Cluga in Renata Zanelle: BOLERO
Balet (Premiera: 16. 11. 2023)
Bolero
Balet koreografa Renata Zanelle
Maurice Ravel je svoje najbolj znamenito delo, Bolero, napisal po naročilu ruske balerine Ide Rubinstein. Premierno so ga z velikim uspehom izvedli v pariški Operi leta 1928, plesnemu svetu pa je najbolj poznan v interpretaciji Maurica Béjarta iz leta 1961. Številnim koreografom, ki so ustvarjali na to kompozicijo iz ene same stopnjujoče se teme, se pridružuje tudi Renato Zanella. Njegova interpretacija črpa iz osnovne Ravelove zamisli o večnem glasbenem boju za prevlado med ritmom (močjo) in melodijo (lepoto), ki jo Zanella podčrtuje z mislijo, da razum (melodija, lepota) v spopadu s silo moči zmaga le redkokdaj.
Ssss…
Balet koreografa Edwarda Cluga na glasbo Frédérica Chopina
»Bodite tiho,« nam s svojo zgovorno koreografijo Ssss… na glasbo Frédérica Chopina šepeta Edward Clug. Njegov »ššš« pa ne zareže kot ukazovalni medmet »pst«, saj v njegovem primeru, s tremi pikami, ki mu sledijo, ostaja docela odprt …
Obredje (Sacre)
Balet koreografa Renata Zanelle na glasbo Igorja Stravinskega (aranžma Jonathan McPhee)
Igorja Stravinskega poznamo kot revolucionarnega skladatelja, ki je s svojim načinom komponiranja premikal meje glasbenega ustvarjanja. Baletna glasba Pomladno obredje (Le Sacre du printemps) se uvršča med poglavitne primere njegovega edinstvenega komponiranja.
Zanella je začutil, da bi moral gledalcem s koreografijo Obredja ponuditi svoje prepričanje o tem, kateri obred ljudje že vso človeško zgodovino najvztrajneje izvajamo – to je obred vojne. Žrtvujemo mir, da bi pridobili mir.
Balet Renata Zanelle po tango operi María de Buenos Aires Ástorja Piazzolle (Premiera: 15. 2. 2024)
Tango opera María de Buenos Aires je v smislu glasbenega žanra nekonvencionalna stvaritev. Skladatelj jo je označil za operito, kar naj bi pomenilo »manjše glasbeno delo«. Leta 1967 je urugvajsko-argentinski pesnik Horacio Ferrer izdal zbirko pesmi, posvečeno argentinskemu skladatelju Ástorju Piazzolli. Ta je bil nad zbirko navdušen, saj je pesnik s svojimi besedili v skladatelju vzbudil takšne občutke, kot jih je ta želel vzdramiti pri poslušalcih njegove glasbe. Tako je kmalu prišlo do sodelovanja – Maríi de Buenos Aires, njunem prvem skupnem delu, ki je bilo premierno uprizorjeno maja leta 1968 v dvorani La Planeta v Buenos Airesu, so sledila še druga, kot na primer Balada para un loco. María de Buenos Aires, ki je nastala, ko so v Evropi in Severni Ameriki potekala študentska, feministična ter protivojna gibanja, je v domači Argentini naletela na drugačne okoliščine. Takratna vlada je želela zatreti vse oblike nemoralnosti, kar je med drugim vključevalo tudi pretirano avantgardnost. Tako so po premieri kritiki delu očitali obskuren, nadrealističen in zaradi svoje poetičnosti nerazumljiv libreto, kar je del občinstva odvrnilo od ogleda predstave. Ferrer je na to odgovoril, da je bistvo dela ravno v tem – ne gre za to, da ga razumemo, pač pa, da delo ustvari vzdušje, ki v občinstvu vzbudi različna močna čustva. Glasba, tako imenovani novi tango (tango nuevo), odraža čas in okolje svojega nastanka, in sicer z vključevanjem takrat modernejših slogov in instrumentov, kot so na primer vibrafon, električna kitara in bobni, s hkratnim ohranjanjem tradicionalnih prvin argentinskih glasbenih tradicij, kot je dialog v verzih in vključevanje tradicionalnih tango instrumentov, kot so flavta, akustična kitara, violina in bandoneon.
Kdo je María, glavna junakinja operite? María je Buenos Aires in je tango, pravi Ferrer. To se odraža v libretu, ki združuje ulični sleng takratnega kriminalnega življenja ter biblične in obredne reference. V operiti smo priča Maríinemu rojstvu, smrti in njenemu vstajenju. María pa je predvsem poosebljena ženskost, ki kljub nenaklonjenemu okolju v sebi ostaja nepokvarjena, čista.
Za slovensko občinstvo bo María de Buenos Aires uprizorjena prvič, in sicer kot baletna premiera. Predstava v koreografiji Renata Zanelle ter režiji Yulie Kristoforove bo povezala in poenotila ples, besede in petje v umetniško delo, ki bo brisalo razdaljo med občinstvom in umetnikom.
Še nekaj izjemnih ponovitev iz prejšnjih sezon!
Peter Iljič Čajkovski: EVGENIJ ONJEGIN
Lirični prizori v treh dejanjih (Premiera: 25. 5. 2023)
Dirigent: Alan Buribajev
Režiser: Vinko Möderndorfer
Med svojimi ruskimi sodobniki je Čajkovski veljal za »zahodnjaka«, zato so ga zagovorniki umetniškega nacionalizma počastili s posebno obliko »sovražne ljubezni«. Na drugi strani pa so ga Evropejci in Američani dojemali kot skladatelja, ki mu je uspelo z glasbenimi sredstvi skorajda v popolnosti izraziti skrivnostno rusko dušo. Čajkovski je bil poleg Frédérica Chopina in Antonína Dvořáka prvi slovanski mojster, ki se je trdno zasidral v muzikalnem kanonu Zahoda. Opernemu odru je Čajkovski namenil vrsto del, a sta bili svetovnega uspeha deležni le operi Evgenij Onjegin – kot vrhunec ruske romantične opere – in Pikova dama, obe sta nastali po literarnih predlogah Aleksandra Sergejeviča Puškina.
Opera Evgenij Onjegin je navkljub resnim in razburljivim pretresom v skladateljevem osebnem življenju nastala razmeroma hitro, od prvega navdušenja nad snovjo do dokončanja dela je minilo zgolj leto dni. Svoji pokroviteljici, gospe von Meck, je Čajkovski pisal, da bodo z Onjeginom zadovoljni le tisti, ki jih zmorejo ganiti »navadna, preprosta človeška čustva«. Velikopotezno zasnovana tragedija je prevzela obliko vrste prizorov, dramaturška napetost izhaja iz značajev odrskih likov in ne iz situacij, v katerih se znajdejo. Tak pristop Čajkovskega je sredi 2. polovice 19. stoletja v formalnem smislu pomenil velik novum. Evgenij Onjegin je doživel krst leta 1879 v moskovskem Malem gledališču v izvedbi študentov konservatorija, a brez velikega uspeha. Šele vnovične postavitve v gledališču Boljšoj leta 1883 in v Sankt Peterburgu leta 1885 ter 1892 so dokazale, da gre za izjemno umetnino, ki ruši ustaljene stereotipe o operni pompoznosti in nabuhlosti. Velikega skladatelja je Puškinova pesnitev nagovorila na poseben način, saj je v njenih verzih ujeta množica raznolikih čustev in še posebej preobrazba – prijateljstva v veliko ljubezen in ljubezni v globoko sovraštvo ter celo smrt. Odsev duš obeh romantičnih velikanov, Puškina in Čajkovskega, kot ga lahko doživimo v tej operi, še danes in vedno znova prebuja domišljijo slehernega ljubitelja opere.
Gioachino Rossini: ITALIJANKA V ALŽIRU
Glasbena veseloigra v dveh dejanjih (Premiera: 9. 2. 2023); koprodukcija z gledališčem Teatro della Città di Livorno »Carlo Goldoni«
Dirigent: Marko Hribernik / Jakob Barbo
Režiser: Emanuele Gamba
Italijanka v Alžiru je dvanajsta Rossinijeva opera, ki je bila premierno uprizorjena v gledališču San Benedetto v Benetkah 22. maja 1813 in je za skladatelja pomenila dokončni skladateljski preboj. Leto 1813 je rojstno leto Wagnerja in Verdija, Rossini pa je bil takrat star 21 let. V tem obdobju svojega življenja je Rossini deloval kot obseden, njegov delovni tempo je bil naravnost legendaren: že leto prej je bilo uprizorjenih šest njegovih oper, leta 1813 pa je dodal še štiri. Večinoma je ustvarjal zelo hitro, Italijanka v Alžiru naj bi nastala v manj kot mesecu dni.
Zaradi pomanjkanja časa pa je Rossini recikliral operno temo, ki jo je pet let prej uglasbil skladatelj Marcolini, in bil zato deležen neutemeljenih in dokazano neupravičenih obtožb plagiatorstva. Precej podobnosti najdemo tudi z Mozartovo opero Beg iz Seraja. Vzporednice s slednjo so kar presenetljive, zaplet in tema obeh oper sta skoraj enaka: v obdobju pred nastankom Mozartove opere leta 1782 je bilo v Evropi namreč v modi vse, kar je spominjalo na Turke, tudi zaradi spomina na zadnje turško obleganje Dunaja sto let poprej. Napoleonova odprava v Egipt je bila nov sprožilec zanimanja za lavantinske zgodbe o piratstvu.
Na premieri Italijanke v Alžiru sta v nosilnih vlogah nastopila diva Maria Marcolini kot Isabella (Rossini je zanjo napisal večino svojih koloraturnih mezzosopranskih partov) in Filippo Galli kot Mustafà. Opera, ki je nastala po libretu Angela Anellija, je dosegla velik uspeh in se je v kratkem času uvrstila na repertoar skoraj vseh večjih evropskih opernih gledališč. Pozneje je bila dolgo pozabljena in lahko bi rekli, po krivici.
ITALIJANKA V ALŽIRU - kako nastaja
Giacomo Puccini: MADAMA BUTTERFLY
Japonska tragedija v dveh dejanjih, izvedba v italijanskem jeziku (Premiera: 26. 1. 2017)
Režiser: Vinko Möderndorfer
Puccini je dejal, da je z Madamo Butterfly ustvaril opero, v katero je izlil svoje srce in dušo. Vse življenje jo je označeval kot svoje najboljše in najmodernejše delo. Usoda japonske ženske, ki ne doživi izpolnitve svoje ljubezni in se na koncu z lastno roko požene v smrt, je skladatelja nedvomno globoko pretresla, saj je v tej zgodbi dosegel izjemno zlitje svoje ustvarjalne skladateljske moči z lirično in s pretresljivo psihološko dramo osrednjega lika. Madama Butterfly po dramski predlogi ameriškega pisatelja Davida Belasca je bila krstno uprizorjena leta 1904 v milanski Scali in velja za eno izmed najbolj priljubljenih opernih del. Je stalnica železnih repertoarjev mnogih opernih hiš po vsem svetu.
Madama Butterfly
Balet Yourija Vámosa na glasbo Petra Iljiča Čajkovskega: HRESTAČ – BOŽIČNA ZGODBA
Hrestač – Božična zgodba madžarskega koreografa in režiserja Yourija Vámosa je “lesketajoče zasnežena, očarljiva, vesela in pričakovanja zbujajoča predstava”, ki s svojo čarobnostjo tudi domačemu občinstvu vedno znova pričara decembrsko praznično vzdušje. Eno najlepših baletnih pravljic, ki jo je libretist Marius Petipa zasnoval po Dumasovi adaptaciji Hoffmannove pravljice Hrestač in mišji kralj, je režiser nadgradil z znano brezčasno Božično zgodbo Charlesa Dickensa. V ospredju je zagrenjen ljudomrzni skopuh, ki sovraži božič. Skozi sanje spozna krivice, ki jih je storil v življenju, se pokesa ter postane ljubeč in radodaren človek. Velika baletna uspešnica je uprizoritev z globokim sporočilom, da človeka lahko osrečita tudi prijaznost in sočutje do drugih ljudi. Čeprav je predstava, ki je prava paša za otroški domišljijski svet, na odru SNG Opera in balet Ljubljana od premierne sezone 2002/2003 doživela več kot 180 ponovitev, vedno znova do zadnjega kotička napolni dvorano, saj je kot nalašč tudi za vse tiste, ki radi uživajo v glasbi Petra Iljiča Čajkovskega in v baletnih virtuoznostih.
Hrestač
Adolphe Adam: GISELLE
Romantični balet v dveh dejanjih (Premiera: 12. 1. 2023); koprodukcija s Cankarjevim domom Ljubljana
Balet Giselle je bil prvič uprizorjen leta 1841 v Parizu v koreografiji Julesa Perrota in Jeana Corallija po libretu teoretika romantizma Théophila Gautierja, Jules-Henrija Vernoya de Saint-Georgesa in Jeana Corallija, napisanem po zgodbi iz knjige o vilah in duhovih velikega nemškega romantika Heinricha Heineja. Avtorja, ki ju je navdihnila takratna baletna zvezda Carlotta Grisi, sta ustvarila balet, v katerem je bilo mogoče zaznati številne lastnosti tedaj prevladujoče umetniške smeri, romantizma. Ob praznovanju plesa je stvaritev vsebovala vse prvine celovitega umetniškega dela: glasbo, gib, igro, slikarstvo in predvsem ples, vse pa so bile izražene v popolni ubranosti. Kmalu potem ko je na premieri navdušila prav vse navzoče, je Giselle postala kultna stvaritev plesne scene, kar je ostala vse do danes. Giselle, ki je po mnenju mnogih »kraljica romantičnega baleta«, je resnično povsem nenavaden pojav v klasičnem baletnem žanru. Takšno opredelitev si zasluži zaradi mnogih vidikov edinstvene večplastne strukture, vse od zamisli karizmatičnih avtorjev do dramaturgije dveh popolnoma različnih dejanj in glasbe Adolpha Adama. Premierno uprizorjena kmalu po Silfidi je prav ta predstava zaznamovala začetek nove poti. Zanjo značilno nasprotje med resničnostjo življenjske zgodbe v prvem dejanju in fantazijsko vsebino v drugem, belem dejanju, je služilo kot model za oblikovanje vseh poznejših velikih baletnih stvaritev.
Giselle je zgodba o nesrečno zaljubljenem in prevaranem mladem dekletu s podeželja, ki se, potem ko ji ljubezen stre srce, znajde v vilinskem svetu nekdanjih zaročenk, ki so umrle, še preden so se poročile in potešile svojo plesno strast.
Kislo zelje je zelo priljubljena priloga, ki nastane s fermentacijo zelja. Fermentacija poteka s pomočjo mlečnokislinskih bakterij, najpogosteje Leuconostoc, Lactobacillus in Pediococcus. Čeprav ne izvira iz Nemčije, se pogosto omenja kot tipična nemška jed, v angleškogovorečem svetu pa je za kislo zelje v rabi nemško poimenovanje – Sauerkraut.
Fermentirana hrana je lahko zelo zdrava, saj pomaga vzdrževati zdravo črevesno floro. Kislo zelje je še posebej znano kot eden najboljših naravnih probiotikov.
Kimchi, kislo zelje, ki ne bi smelo požeti vse slave
Gurmanski podvigi so vse prej kot slabi, a za zdravo prehrano se nam ni treba zatekati k vzhodnim ali drugim oddaljenim kulturam, kot se rado počne pri prehrambenih trendih.
Primer takega trenda je kimchi – priljubljena tradicionalna korejska fermentirana jed iz kitajskega zelja, ki upravičeno velja za zelo zdravo in je prav tako naravni probiotik. Kimchi je malenkost pekoča in za spoznanje kompleksnejša jed kot kislo zelje, za katerega skorajda ne potrebujemo dodatnih sestavin. A ker pri nas ni vedno dostopen, ni kislo zelje nič slabša izbira.
Ko ni bilo hladilnikov, je bila sol
Fermentirano zelje so jedli že stari Rimljani. O podaljševanju obstojnosti živil, kot sta zelje in repa, s soljo je v De agri cultura pisal že Katon Starejši v drugem stoletju pred našim štetjem. Vloženo zelje se je z Rimljani razširilo po Evropi. Ker je zaradi fermentacije primerno za dolgotrajnejše shranjevanje, recimo za ozimnico, je v preteklosti igralo pomembno vlogo v kmečki prehrani.
Ni vseeno, katero kislo zelje kupiš
Kislo zelje je izvrsten vir vlaknin in vitaminov C in K. Najbolje je jesti surovega, saj se s toplotno obdelavo znebimo probiotikov. Ti so živi organizmi, ki jih je treba hraniti na hladnem (najbolje na temperaturi do 8 stopinj Celzija, vsekakor pa ne na mestu, kjer temperatura presega 21 stopinj). Kislo zelje, ki ga dobiš v trgovini, večkrat ni surovo, ali mu je dodan kis, ali pa ni hranjeno na dovolj nizki temperaturi. Na srečo je fermentacija zelja preprost in poceni postopek.
Priprava zelja ti bo vzela pol ure, cel proces fermentacije pa traja nekaj tednov – odvisno, kakšnega okusa in teksture si želiš. Kaj potrebuješ:
kozarce za vlaganje,
navadno zelje,
sol,
tehtnico, strgalnik/nož in večjo posodo.
(Po želji lahko dodaš tudi druge sestavine ali začimbe za okus: kumino, lovorjeve liste, korenje itd.)
Zelje nareži in posoli
Zelje najprej dobro operi in odtrgaj nekaj zunanjih listov (potreboval jih boš pozneje), nato ga naribaj ali nareži na trakce. Pripravljeno zelje daj v večjo posodo in stehtaj. Od količine zelja je namreč odvisno, koliko soli dodaš – optimalna koncentracija soli je od 2 do 2,25 %. Maso stehtanega zelja v gramih preprosto pomnožiš z 0,02. Na primer: če je v posodi 500 g zelja, dodaš 10 g soli.
Domače kislo zelje je enostavno in pripravno Foto: Ladanifer iz iStock
Zaradi soli bo zelje spustilo sok
Nastrgano zelje zgneti z rokami, da vtreš sol, in ga pusti stati kakšnih deset minut, da spusti sok. Tekočine bi moralo biti dovolj, da povsem pokrije zelje v kozarcu. Če je slanice premalo, da bi pokrila zelje, dodaj vodo z isto koncentracijo soli (v primeru, da moraš doliti deciliter vode, dodaš 2 grama soli). Zadnji korak je, da zelje vložiš. Čim tesneje ga zapakiraš, tem bolje – ko daješ zelje v kozarec, ga s kuhalnico ali roko tlači dol. Ker je priporočljivo, da zelje lepo premlatiš, se izživljaj, kolikor te je volja.
Kislo zelje lahko naredimo sami. To je recept za domače kislo zelje Foto: Ladanifer iz iStock
Zelje bodo zračni mehurčki rinili navzgor
Na vrhu pusti nekaj centimetrov prostora. Med fermentacijo se bodo namreč pojavili mehurčki ogljikovega dioksida, ki bodo zelje rinili navzgor. Če je zelje med fermentacijo izpostavljeno kisiku, se lahko postopek zalomi, zato mora biti vedno pod slanico. To zagotoviš tako, da ga obtežiš. Na vrh lahko položiš plastično vrečko z vodo ali drugo sterilno utež, lahko pa uporabiš velike zeljne liste, ki si jih spravil na začetku. Položi jih na vrh in ob robu kozarca zatlači navznoter, da bo zelje pod njimi. Kozarec dobro zapri in spravi na temno mesto. To je to, za ostalo poskrbi čas!
Na kaj moraš paziti
Zelje je najbolje fermentirati na sobni temperaturi (tam do 22 stopinj Celzija, na višjih temperaturah je lahko fermentacija prehitra in se pojavijo neželene pomožne snovi). Po nekaj dneh lahko preveriš okus in teksturo. Prvih nekaj dni je fermentacija najbolj intenzivna, zračni mehurčki potiskajo zelje navzgor, zato se lahko zgodi, da nekaj slanice celo pušča iz kozarca. Na začetku lahko kozarce na nekaj dni odpreš in z vilico zelje stlačiš nazaj dol. Če je slane vode v kozarcu premalo, jo dolij, le pazi, da ohranjaš približno isto koncentracijo soli.
Kaj vse gre lahko narobe?
Plesen je pogost problem, zato le preveri, če ugledaš kaj »kosmatega«. Načeloma je fermentacija zelja preprosta, a če je zelje preveč izpostavljenu zraku, ali pripomočki, ki jih uporabljaš, niso čisti, se lahko zalomi. Kislo zelje mora biti kislega in nekoliko slanega okusa. Dlje poteka fermentacija, bolj se zmehča. Pazi tudi na barvo – normalno je, da zelje izgubi zeleno barvo in postane bolj bledorumeno, zgornja plast pa lahko, če je izpostavljena kisiku, nekoliko počrni.
Ko si z okusom in teksturo zadovoljen, spravi zelje v hladilnik. Kakšna dva tedna sta skoraj gotovo dovolj. Dober tek!
Študentsko delo na tak ali drugačen način predstavlja enega od temeljev študentskega življenja. Izkušnje, vezi, prijateljstva in čudoviti spomini. Vse to je moč doseči s pravo izbiro študentskega dela. Vsak študent si izbiro prilagodi svojim potrebam, času in zaslužku. In kako združiti vse to? Odgovor je McDonald's. Zakaj? Preveri v prispevku, kjer izveš, zakaj je mek odlična izbira za študentsko delo.
Prednosti študentskega dela v McDonald'su
Študentsko delo v McDonald'su prinaša kar nekaj prednosti, ki so jih že mnogi lepo izkoristili. Le pomisli, koliko nasmejanih mladih vidiš v svoji najljubši poslovalnici? Ali pogosto videvaš iste obraze? Seveda!
Tudi pri samem vrhu podjetja najdeš posameznike, ki so svojo poklicno pot začeli s študentskim delom v mekovi poslovalnici. V dinamičnem kolektivu, ki zaposluje vse od dijakov do upokojencev, boš nabiral izkušnje o delu in življenju. Gre za timsko delo, ki ti bo nudilo celovito izkušnjo.
Delo ti tako omogoča napredovanje, preko katerega se lahko vzpneš na vrh podjetja. Zgodbe znotraj McDonald'sa pričajo o tem, da gre za visoko raven lojalnosti in lepih izkušenj. »Delamo z motivacijskim programom, ugodnostmi za naše zaposlene, nagradami za dobro delo, pa tudi z zabavnimi priložnostmi in dogodki,« pravijo pri McDonald'su in dodajajo, da »so vzdušje in pogoji za delo pri nas dobri, dokazujejo tudi številne uvrstitve med finaliste za nagrado Zlata nit, ki nagrajuje najboljše delodajalce.«
Fleksibilen delovni čas z eno najvišjih urnih postavk v Sloveniji
Fleksibilen delovni čas ti omogoča, da delo opravljaš, ko imaš čas. V Meku namreč sam sporočiš, kdaj lahko delaš in koliko časa. Perfektna odločitev za popoldansko in vikend delo.
Prvo sporočilo, ki ga najdeš v mekovem povabilu, da postaneš del njihove super ekipe je: »Z delom v Meku lahko lepo zaslužiš«. In v časih, ko je denar pomemben, se pri McDonald'su tega zavedajo in zagotavljajo eno najvišjih urnih postavk za študentsko delo v Sloveniji.
Začetna študentska urna postavka znaša od 8,20 € bruto, odvisna pa je od pozicije, na kateri delaš.
Izkušnje študentskega dela štejejo veliko, zato izberi mek
Pridobitev delovnih izkušenj v McDonald'su je namreč zelo cenjena. Edina pot je navzgor, pravijo. Mek ponuja vse prej naštete prednosti, ki jih ima vsak iskalec študentskega dela zelo visoko na svojem seznamu prioritet. Pri McDonald'su se zavedajo, kako pomembno je študentsko delo, z njim pa želijo zagotoviti, da vsak posameznik, ki se odloči sodelovati z njimi, dobi več kot le delovno mesto – nudijo izkušnjo, ki bo obogatila tvoj študijski in poklicni proces.
Študentsko delo v McDonald'su
Ponovimo še enkrat, da se slučajno ne pozabi
Dinamično in timsko delo
Redno in dobro plačilo
Sistem nagrajevanja za najboljše
Možnost kariernega razvoja
Pridobitev delovnih izkušenj in navad
Če želiš izvedeti več o študentskem delu v meku, obišči spletno stran McDonald's in izvedel boš še več informacij o zaposlitvi.
![Aquaman and The Lost Kingdom [Aquaman in izgubljeno kraljestvo] | trailer | v kinu od 20. decembra](https://www.student.si/wp-content/plugins/wp-youtube-lyte/lyteCache.php?origThumbUrl=https%3A%2F%2Fi.ytimg.com%2Fvi%2FPiN23E8V79c%2F0.jpg)
Spremembe na materničnem vratu, ki nastanejo kot posledica dolgotrajne, večletne okužbe z visoko tveganimi človeškimi papilomavirusi (HPV), se najpogosteje pojavijo pri ženskah v rodnem obdobju in v nekaterih primerih lahko vodijo v razvoj raka materničnega vratu. Poznamo nizkotvegane in visokotvegane spremembe.
V zadnjem času imajo minimalno invazivne tehnike zdravljenja sprememb na materničnem vratu prednost pred klasičnimi ekscizijskimi metodami.
Človeški papilomavirusi, ki jih je že več kot 200, živijo v koži in sluznicah ljudi. Okužbe s HPV so zelo pogoste, saj se vsaj enkrat v življenju okužimo skoraj vsi. Okužba je izjemno pogosta tako pri ženskah, kot pri moških in le ti niso zgolj prenašalci.
»Rak materničnega vratu lahko prizadene tudi mlade ženske, v skoraj četrtini primerov se odkrije pri ženskah, mlajših od 45 let, in nemalokrat pri ženskah, ki še niso rodile. Pri bolnicah, ki so še v rodni dobi in še niso rodile, si pogosto želimo zdravljenja, ki bo omogočalo ohranitev rodne funkcije in pustilo čim manj posledic, ki bi lahko vplivale na izid nosečnosti v prihodnje, le to pa ni vedno mogoče. Odločitev o načinu zdravljenja je individualna, poleg želje bolnice po ohranitvi rodnosti, upoštevamo še več drugih dejavnikov, npr. razširjenost bolezni,« pojasni dr. Košir Pogačnik, ki je specialistka za patološke nosečnosti.
Kadar se pojavijo predrakave spremembe na materničnem vratu v obdobju, ko ženska še ni rodila ali še načrtuje nosečnost, se za zdravljenje uporablja manj invazivne tehnike, ki bolj ugodno vplivajo na izid naslednje nosečnosti.
Dr. Košir Pogačnik zaskrbljeno razlaga: »Prezgodaj rojeni otroci imajo lahko dolgoročne posledice, povečano je tveganje za spremembe v razvoju osrednjega živčevja, srčno-žilnega in dihalnega sistema. Bolj prezgodaj kot so rojeni, bolj so nezreli vsi njihovi organi in da preživijo, potrebujejo podporo številnih naprav in posegov ter pomoč posebej izobraženega medicinskega osebja.«
Najbolj učinkovit način zaščite pred človeškimi papilomavirusi je cepljenje. Cepljenje proti HPV je na voljo za oba spola od 9. leta starosti dalje in je zelo varno in učinkovito. Najbolj učinkovito je pred začetkom spolnih odnosov. Tudi imunski odziv na cepljenje je najboljši prav v starosti 9 do 14 let. Cepljenje je učinkovito tudi po pričetku spolnih odnosov, po individualni presoji in priporočilu zdravnika, glede na tveganje za okužbo. Takrat cepivo zaščiti le pred okužbo s tistimi HPV, s katerimi oseba še ni bila okužena in jih cepivo pokriva. V Sloveniji je cepljenje proti HPV v državnem programu cepljenja za deklice in dečke v 6. razredu osnovne šole brezplačno. Cepijo se lahko tudi vse zamudnice do dopolnjenega 26. leta ter fantje v 7. in 8. razredu osnovne šole, ki še niso bili cepljeni. Od letošnjega šolskega leta 2023/24 naprej se v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja proti HPV lahko cepijo tudi fantje v srednji šoli in sicer vsi dijaki v 1. in 3. letniku srednje šole.
