Razpis za vpis v magistrske in doktorske študijske programe UL

Urban Kolman
-
0

Umetniške akademije in fakultete Univerze v Ljubljani zopet ponujajo pestro izbiro magistrskih in doktorskih študijskih programov. Programi predstavljajo nadgradnjo prvostopenjskih in drugostopenjskih programov na vseh področjih in smereh, ki jih izvaja univerza.

Poleg tega so akreditirani tudi interdisciplinarni magistrski študijski programi, ki jih oblikuje in izvaja več članic skupaj, ter skupni programi, ki jih Univerza v Ljubljani izvaja z drugimi domačimi in tujimi visokošolskimi institucijami. Na univerzi so razpisali tudi 21 doktorskih študijskih programov.

Kakšni so prijavni roki?

Prijavo na magistrski in doktorski študij je potrebno opraviti preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ. Dodatna navodila, kako je treba oddati prijavo, dobiš na samem portalu.

Roki za prijavo na magistrske programe so vključno z dodatnimi navodili in omejitvami navedeni na posameznih študijskih programih. Če rok ni izrecno naveden, potem je vpis treba opraviti do 10. septembra.

Prijavni roki se razlikujejo tudi med doktorskimi študijskimi programi in so določeni pri vsakem doktorskem programu posebej. Več informacij najdeš na posameznem programu na spletni strani univerze. Podrobnejša pojasnila o vpisnih pogojih in druge dodatne informacije dobijo kandidati na članicah Univerze v Ljubljani oziroma na kontaktnem naslovu, navedenem pri posameznem študijskem programu.

V skladu s Pravilnikom o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu se vpis v magistrske in doktorske študijske programe opravi do 30. septembra, iz upravičenih razlogov, o katerih odloči pristojni organ visokošolskega zavoda, pa najpozneje do 30. oktobra. Podrobnejši datumi vpisa v programe bodo objavljeni na spletnih straneh članic UL.

Kaj pa dodatni roki?

O možnosti dodatnih prijavnih rokov se moraš pozanimati neposredno na članici UL. Po zadnjem razpisanem roku bodo mogoče prijave samo še na študijske programe, kjer razpisana mesta še niso zapolnjena, in sicer do zapolnitve prostih vpisnih mest, najkasneje do 30. septembra.

Članice univerze, izvajalke doktorskih študijskih programov, se lahko v postopku prijav oziroma po poteku prijavnega roka, določenega v razpisnem besedilu pri posameznem študijskem programu, v primeru, da razpisana mesta še niso zapolnjena, odločijo za objavo dodatnih prijavnih rokov. Dodatni prijavni roki so že objavljeni pri nekaterih doktorskih programih v razpisu, morebitni dodatni prijavni roki za druge doktorske programe pa bodo naknadno objavljeni na spletnih straneh UL in članic izvajalk doktorskih študijskih programov.

Priznanje za izjemno prodorne dosežke na področju podjetništva

Sidera
-
0

Podjetniško trgovska zbornica (PTZ) enkrat letno podeljuje priznanje Pomladni veter. Tudi letos, že osmič zapovrstjo, v sklopu 9. mednarodne konference za mikro, mala in srednja podjetja (MSP) Zgrabimo priložnost. Priznanje se podeljuje za izjemno prodorne dosežke na področju podjetništva in sicer 7. aprila v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.

Priznanje Pomladni veter se podeli ustanovi, organizaciji, družbi ali posamezniku, ki je po mnenju članov GZS, sekcij in zbornic znotraj GZS, največ prispeval k spodbujanju podjetništva in zdravega podjetniškega okolja v Sloveniji.  Priznanje lahko prejmejo posamezniki, podjetniki, ter druge osebe javnega in zasebnega prava, kot so podjetniški inkubatorji, tehnološki parki, javne agencije ali lokalne skupnosti.

Člani PTZ so predloge za nagrado zbirali od decembra

Priznanje se podeljuje z določenimi cilji spremljanja in prepoznavanja vidnih prispevkov posameznikov in organizacij, širjenju dobrih podjetniških praks in drugih aktivnosti pri pospeševanju podjetništva. Upravni odbor Podjetniško trgovske zbornice (PTZ) vsako leto na novo oblikuje petčlansko komisijo, ki ocenjuje dosežke predlaganih kandidatov. Kandidate člani Podjetniško trgovske zbornice (PTZ) predlagajo tri mesece pred znanim datumom konference MSP.

Izbira prejemnika priznanja

Pri izbiri prejemnika priznanja se upoštevajo določena merila, ki so razpisana s strani PTZ, s poudarkom na spodbujanju podjetništva.

Merila za podelitev priznanja so:

  • predlaganje ukrepov za ustvarjanje pozitivne podjetniške klime z odpravo administrativnih ovir in oblikovanje prijaznega ekonomskega in pravnega podjetniškega okolja;
  • prispevek z zamislimi in predlogi za večje vključevanje mikro in malih podjetij v aktivnosti in iniciative za povečanje njihove poslovne internacionalizacije;
  • zgled poslovno in družbeno odgovornega podjetnika;
  • predano trajnejše delo v organih in delovnih telesih;
  • zgled dobre prakse pri vnašanju menedžerske in tehnološke inovativnosti pri vodenju in rasti malih podjetij;
  • spodbujanje izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo zaposlenih v podjetju ter vključevanje podjetja v dualne oblike izobraževanja z nudenjem kvalitetne delovne prakse in spremljanjem mladih v njihovem poklicnem in drugem strokovnem izobraževanju različnih ravni zaradi možnosti poznejše zaposlitve;
  • oblikovanje in izvajanje izvirnih praktičnih programov izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo;
  • spodbujanje različnih oblik dostopa mikro in malih podjetij do informacij s področja pravnega okolja in iniciativ za ustvarjanje poslovnih priložnosti;
  • spodbujane sodelovanja velikih podjetij z domačimi mikro, malimi in srednjimi podjetji, še posebej na področju izvoza;
  • pomoč start-up-om pri realizaciji poslovnih idej z ustreznimi poslovnimi načrti;
  • spodbujanje inovativnosti in hitrejšega prenosa podjetniških inovacij v prakso;
  • spodbujanje prehoda v redne zaposlitve, samozaposlovanje ter socialnega podjetništva.

KZ Metlika je bila prejemnica priznanja Pomladni veter za leto 2021

Preteklo leto je na 8. MSP konferenci Zgrabimo priložnost priznanje Pomladni veter prejela KZ Metlika z.o.o., za izjemne dosežke od ustanovitve ter za dosežke med Covid-19 krizo, kjer so kljub beleženju velikega upada prihodkov, del sredstev od spletnih naročil namenili za dobrodelne pakete. Priznanje je direktorici KZ Metlike Tatjani Malešič podelil Trivo Krempl, predsednik Komisije za podelitev priznanja Pomladni veter.

Prejemniki preteklih let:

2014 – Jože Vencelj, IST, d.o.o.

2015 – Mestna Občina Koper (Jana Trolja)

2016 – Gea College (mag. Katja Kraškovic)

2017 – Fama D.O.O. (Aleksander Lemut)

2018 – Razvojna zadruga Soča – Trenta (Bruno Komac)

2019 – Slovenski podjetniški sklad (mag. Tomanič Vidovič)

2020 – Zavod za razvoj waldorfskih šol in vrtcev Slovenije (Iztok Kordiš)

2021 – KZ Metlika, z.o.o. (Tatjana Malešič)

S priznanjem Pomladni veter, Podjetniško trgovska zbornica ustanovam, organizacijam, družbi in posameznikom potrjuje, da so na pravi poti, ter hkrati spodbuja podjetništvo in zdravo okolje v podjetništvu.

Vabljeni na 9.  mednarodno konferenco MSP 2022 ZGRABIMO PRILOŽNOST, ki  bo 7. in   8. aprila na Vranskem

Konferenca se bo tudi letos dotika aktualnih tematik. Prvi dan bo namenjen Virom financiranja, kar je v luči aktualne situacije po pandemiji, vojne v bližini in napovedim večje gospodarske krize velik izziv.

Drugi dan konference pa se bo posvetil podjetnicam. Tematski poudarki konference v petek 8. aprila bodo kompetence, ki jih podjetnice potrebujejo za vstop, razvoj in obstanek v podjetništvu.

Več informacij o konferenci.

Od sonca razbeljeni filmi

Kurja Polt
-
0

Čez dobra dva tedna se nam v ljubljanskih kinih obeta festival žanrskega filma Kurja Polt! Po lanskoletni hibridni izvedbi festivala na spletu in v kinih, se ta v celoti vrača v kinodvorane.

Na letošnjem, že 9. ediciji festivala bo moč videti kopico filmov iz vseh žanrskih zvrsti, letos pa še posebej izstopajo filmi iz osrednje tematske retrospektive po imenu Film soleil.

Ameriški kritik in kolumnist D. K. Holm je leta 2005 v drobni knjižici Film Soleil predlagal nov termin in filmski žanr: film soleil. Ogledali si boste lahko počasi tleči hibrid vesterna in filma noir Slab dan v Black Rocku (1955) Johna Sturgesa, vrhovni kult eksploatacijskega filma Daj, mucka, ubij, ubij! (1965) Russa Meyerja, apokaliptično južnjaško gotiko Pregon brez usmiljenja (1966) Arthurja Penna, delirični labodji spev hipijevske subkulture Pot v Salino (1970) Georgesa Lautnerja, unikatni nihilistični giallo Lucia Fulcija Ne mučite račka (1972), in ultimativni film maudit Williama Friedkina Plačilo za strah (1977).

Poleg filmov soleil vam Kurja polt ponuja tudi sodobne filme avstrijskega eksperimentalista Norberta Pfaffenbichlerja, v okviru Posebnih projekcij pa si boste med drugim lahko ob 100-letnici filma ogledali film Čarovnica (1922) Benjamina Christensena bosta ob 100-letnici filma z glasbeno spremljavo Elvisa Homana in Boštjana Simona. Tu so tudi iransko-libanonski dvojček Prihaja zmaj! (2016) in Manivelle – Poslednji dnevi jutrišnjega človeka (2017), senegalska akcija Saloum (2021) in kazahstanska horror komedija Ljubica, ne boš verjela (2021).

Ob tradicionalnih delavnicah festivalskega fanzina Naredi si fanzin in pisanja o filmu Naježimo dlako, ostrimo pogled! pod mentorstvom revije KINO! bomo letos gostili še Ekranov filmsko-kritiški krožek Do zadnje besede. Na peti Konferenci kultnega filma, ki se vrača za kateder kinodvorane, pa nam bosta pod taktirko dr. Russa Hunterja predavala dr. Kate Egan in dr. Johnny Walker z Univerze Northumbria iz angleškega Newcastla.

Vabljeni na našo spletno stran, kjer se lahko pobližje spoznate s programom, ter vabljeni, da se nam med 19. in 24. aprilom pridružite v kinodvoranah!

Vstopnice so že v prodaji na blagajnah Slovenske kinoteke in Kinodvora.

Presenetljiva smrt zvezde V Hydrae

Janko Šali
-
0

Približno 1300 svetlobnih let od nas umira zvezda z imenom V Hydrae. Astronomi že dlje časa opazujejo njene poslednje krče preden dokončno umre in neha proizvajati energijo. V zadnji raziskavi pa so odkrili nekaj, kar se ne sklada s predvidevanji. V Hydrae ali V Hya je poleg obročev dima in materije, ki bruhajo iz nje, sprostila tudi oblak v obliki peščene ure.

Raziskavo so opravili astronomi s kalifornijske univerze in NASA Jet Propulsion Laboratory, uporabili pa so teleskopa Hubble in ALMA (Atacama Large Millimeter/submillimeter Array). Opazili so 6 obročev ali diskov, ki jih je izbruhnila zvezda in še en izbruh, ki je pravokoten na diske in ima obliko peščene ure. To je dokaz, da zvezda prehaja v zadnjo fazo življenja.

Smrt zvezde

Več kot 90 % zvezd, ki imajo maso enako ali večjo našemu Soncu, zaključi svoje življenje s prehodom v AGB (Asymptomatic giant branch) fazo. Do zdaj je veljalo, da AGB zvezde počasi zgubljajo svojo atmosfero in večino svoje mase preko 10.000 let ali več, ta proces pa je relativno miren.

V Hya
V Hya in njeni obroči, posneti s teleskopom ALMA (vir: almaobservatory.org)

Nova raziskava pa je pokazala, da V Hydrae vsakih nekaj sto let izbruhne večjo količino snovi, ki se razporedi v obroče okoli nje. Še bolj neverjeten pa se raziskovalcem zdi izbruh v obliki peščene ure. Soavtor poročila Mick Morris je povedal, da so za to morda odgovorne druge bližnje zvezde, vendar tega še ne vemo. V vsakem primeru se kaže, da je naš model umiranja AGB zvezd očitno pomanjkljiv.

V Hydrae

To zelo veliko in zelo staro zvezdo lahko opazimo celo z astronomskim daljnogledom. Je rdeči orjak in ogljikova zvezda. Okoli nje kroži manjša zvezda, za katero do leta 2016 nismo vedeli. Razkrila se je s svojim delovanjem, saj povzroči, da V Hya na približno 8 let izstreli ognjeno kroglo plazme.

Izstrelki plazme z V Hya
Izstrelki plazme z V Hya (vir: wiki)

Okoli V Hydrae se zdaj nabira oblak snovi, ki bo postal planetarna meglica, ko zvezda dokončno umre. Čez »le« nekaj 100 tisoč ali nekaj milijonov let.

V Hydrae Mystery - Carbon Star That Shoots Giant Plasma Bullets - Universe Sandbox²

Koga naj volim? Vodič po strankah – 1. del

Sabina Zorman
-
0
Koga naj volim? Vodič po strankah – 1. del

»Supervolilno« leto se začenja z volitvami poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije. Predsednik republike je za dan glasovanja določil nedeljo, 24. aprila.

V letu 2022 bomo volili tudi predsednika države, župane, občinske svetnike in nove državne svetnike. Večina volitev bo jeseni.

Za stolčke 9. sklica državnega zbora v samostojni Sloveniji (ki bo izvolil 15. slovensko vlado) se bo potegovalo 21 list, gibanj in strank.

Katere stranke bodo kandidirale na parlamentarnih volitvah in kaj nam ponujajo?

Gibanje Svoboda

Predsednik: Robert Golob

Novonastalo gibanje, ki se bo prvič predstavilo na volitvah, si želi političnega sistema, ki bo ohranjal socialno-liberalno družbo. Med drugim poudarjajo svobodo v družbi, raznolikost, zaupanje v skupnost, spoštovanje in dialog med členi družbe. Menijo, da lahko Slovenija le z odprtim sodelovanjem vseh sledi demokratičnemu in trajnostnemu razvoju.

Kaj obljubljajo neposredno mladim?

Stranka Gibanje Svoboda podpira vzgojo, izobraževanje, visoko šolstvo in znanost, ki podpirajo uspešni razvoj države. Začne se že v šolskih klopeh, kjer želijo npr. digitalne vsebine. Podpirajo ustrezno financiranje visokega šolstva, več študentskih in dijaških domov ter prenovo sistema štipendiranja. Mladim obljubljajo državno garancijo, odpravo prekarnosti, beg možganov pa bi radi spremenili v kroženje možganov.

Več o njihovih načrtih za mlade si preberi v našem intervjuju.

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Predsednik: Janez Janša

Pripravili so smernice za gospodarski razvoj in stabilno oskrbo z električno energijo. Izobraževalni sistem želijo povezati s trgom dela ter posodobiti javno upravo in zdravstvo. V programu med drugim omenjajo varstvo okolja, digitalno preobrazbo, kulturno infrastrukturo, kmetijstvo in socialne zadeve. Želijo uvesti obvezno vojaško usposabljanje.

Kaj obljubljajo neposredno mladim?

Stranka podpira čim hitrejšo zaposlitev po šolanju, svobodno organiziranje mladih in njihovo vključevanje v vsa področja družbe. Pri tem se jim zdi pomembna vloga izobrazbe. Želijo si graditi kakovostno srednje in visoko šolanje ter povezave s tujino.

Več o njihovih načrtih za mlade si preberi v našem intervjuju.

Socialni demokrati (SD)

Predsednica: Tanja Fajon

Ta levosredinska stranka se, kakor pove ime, zavzema za socialno demokracijo. V njej vidijo družbo, ki daje možnosti in koristi vsem. V tokratni kampanji poudarjajo spremembe, saj je Slovenija v družbeni krizi, polni konfliktov. Med svoje vrednote štejejo svobodo, solidarnost, enakost, demokracijo, pravičnost, spoštovanje in sodelovanje.

Kaj obljubljajo neposredno mladim?

Pripraviti želijo strategijo za zmanjšanje duševne stiske, ki se je pri mladih med epidemijo še poglobila. Zavzemajo se za kroženje in ne beg možganov, izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih, odpravo prekarnega dela, izgradnjo javnih najemnih stanovanj in novih študentskih domov ter volilno pravico pri 16 letih.

Urediti si želijo izobraževalni sistem, ki bo odgovarjal na družbene probleme, uvesti sodobne načine poučevanja ter zagotoviti brezplačen javni prevoz tudi za dijake in študente.

Več o njihovih načrtih za mlade si preberi v našem intervjuju.

Levica

Koordinator: Luka Mesec

V prihodnjem mandatu si želijo v Levici med drugim okrepiti javno zdravstvo, ukrepati proti podnebni in okoljski krizi, revščini in socialni izključenosti. Poleg tega poudarjajo vlaganje v razvoj, pomen kulture, brezplačno izobraževanje in demilitarizacijo. Pripravili so tudi ukrepe glede stanovanjske krize in težav na področju dela.

Kaj stranka obljublja neposredno mladim?

Stranka se zavzema za zaposlovanje mladih, nasprotuje dvigovanju upokojitvene starosti in prekarizaciji. Sprejeli bi ukrepe na področju študentskega organiziranja, kot so pravila glede financiranja in transparentnosti poslovanja.

Izboljšati želijo štipendijsko politiko, odpraviti šolnine ter zagotoviti več postelj v študentskih in dijaških domovih. Zagovarjajo, da mora biti izobraževanje enako dostopno vsem.

Ukiniti želijo zasebne študentske servise in koncesije, ki jih ti dobivajo, preusmeriti v sklad za štipendije. Sprejeli bi še veliko drugih ukrepov, s katerimi bi študentski delavci in delavke pridobili več pravic.

Več o njihovih načrtih za mlade si preberi v našem intervjuju.

Lista Marjana Šarca (LMŠ)

Predsednik: Marjan Šarec

Ta sredinska liberalna stranka v kampanji poudarja razvoj družbe kot celote, ki po njihovem mnenju temelji na znanju. Med njihovimi načrti za razvoj so krepitev javnega zdravstva, vlaganje v znanje, posluh starejšim in mladim. Načrtujejo zvišati neto plače, ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in spremeniti volilni sistem. Poleg tega bi se lotili podnebne krize in uvedli nove standarde odgovornega ravnanja do okolja.

Kaj obljubljajo neposredno mladim?

Stranka želi večje vključevanje mladih v politične procese in razvoj družbe. Med drugim tako, da bi imeli več besede pri spremembah zakonodaje, ki se jih tičejo. Želijo tudi posodabljati izobraževalne programe v skladu s časom.

Z večjo ponudbo delovnih mest in dostopnih stanovanj želijo zmanjšati beg možganov. Želijo npr. povečati kapacitete v študentskih domovih in izboljšati sistem štipendij. Med drugim bo za prihodnost mladih po njihovem treba reševati tudi okoljsko krizo.

Več o njihovih načrtih za mlade si preberi v našem intervjuju.

Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi)

Predsednik: Matej Tonin

Politika NSi temelji na vrednotah iz judovsko-krščanskega izročila. V svojem programu za mandat 2022–2026 se lotevajo 14 področij. Med drugim poudarjajo zeleno socialno-tržno gospodarstvo, odgovoren zelen prehod, dostopno javno zdravstvo, sodobno infrastrukturo in samooskrbo z lokalno pridelano hrano.

Kaj stranka obljublja neposredno mladim?

Poudarjajo pomen izobraževanja. Želijo boljšo povezavo med gospodarstvom in izobraževalnim sistemom. Število vpisnih mest na fakultetah mora po njihovem slediti potrebam gospodarstva in družbe, tako bi npr. povečali število vpisnih mest na področjih naravoslovja, tehnike in medicine.

Uvedli bi priznavanje delovne dobe (in ne zgolj pokojninske dobe) za študentsko delo. Glede stanovanjske problematike predlagajo fond prehodnih najemnih stanovanj Stanovanjskega sklada RS, ki bi služil kot varnostna mreža mladim iskalcem stanovanj, dokler se ne postavijo na lastne noge.

Več o njihovih načrtih za mlade si preberi v našem intervjuju.

Stranka Alenke Bratušek (SAB)

Predsednica: Alenka Bratušek

SAB je socialno-liberalna stranka. Zavzemajo se za socialno pravičnost, zaščito najšibkejših in ureditev vdovskih in invalidskih pokojnin. Podpirajo zeleno preobrazbo podjetij, vzpostavitev krožnega gospodarstva in trajnostno mobilnost. Za mandat 2022–2026 so si postavili 15 konkretnih projektov, kot je dvig samooskrbe z lokalno hrano. Med poudarjenimi področji so tudi zdravstvo, kultura in okolje.

Kaj stranka obljublja neposredno mladim?

Mladim želijo ne glede na družbeni status zagotoviti enako dostopnost do izobraževanja. Mladim, dijakom in študentom želijo zagotoviti brezplačen prevoz z mestnimi in medkrajevnimi javnimi vlaki ter avtobusi.

Vzpostaviti želijo stanovanjsko shemo, ki bo mladim omogočila lažji nakup stanovanja, in več neprofitnih stanovanj, ki bodo mladim bolj dostopna. Poleg tega bi sofinancirali perspektivna zagonska podjetja.

Več o njihovih načrtih za mlade si preberi v našem intervjuju.

Povežimo Slovenijo

Gibanje Povežimo Slovenijo združuje pet strank: Konkretno, Zeleni Slovenije, SLS, NLS in Nova socialdemokracija. Koordinatorka gibanja je Nada Pavšer.

Povezali so se, ker ne želijo več delitev na »leve in desne«. Gibanje temelji na treh stebrih: ljudsko-socialnem, gospodarsko-liberalnem in zelenem. Želijo si sodelovanja v korist Slovenije in preseganje starih delitev. Njihovo poslanstvo je gradnja dinamične in povezane družbe, kjer nihče ne bo ostal sam.

Kaj obljubljajo neposredno mladim?

Njihov program se mladih dotakne v dveh točkah. Menijo, da mora država mladim ponuditi izobraževalno izbiro, ki jim bo zagotovila konkurenčnost na trgu dela prihodnosti. Poleg tega naj v sodelovanju z občinami mladim ponudi boljše stanovanjskih možnosti, tako da določi območja v javni lasti, ki bi jih ustrezno uredili za postavitev enodružinskih hiš.

Več o njihovih načrtih za mlade si preberi v našem intervjuju.

Naša dežela

Predsednica: Aleksandra Pivec

Naša dežela med drugim poudarja decentraliziran razvoj Slovenije, trajnostno kmetijstvo in energetsko neodvisnost. Želijo si reforme zdravstva in šolskega sistema, ki naj sledi potrebam časa. Pozornost namenjajo tudi trajnostnemu turizmu, starejšim, športu, kulturi in vprašanjem gospodarstva.

Kaj obljubljajo neposredno mladim?

Lotili bi se reševanja stanovanjskih vprašanj mladih, da bi po študiju lažje pridobili dostojna stanovanja. Vzpostavili bi izobraževalno okolje, ki bi omogočalo globalno izmenjavo znanj. Želijo si vključujoč trg dela, ki bo zagotavljal zaposlovanje mladih.

Resni.ca

 

Predsednik: Zoran Stevanović

Stranka poudarja spodbujanje ekološkega kmetovanja, gospodarjenja z lesom, zdravega načina prehranjevanja in na splošno krepitev slovenske kmetijske in živilskopredelovalne industrije. Med njihovimi načrti so tudi reorganizacija trga dela, znižanje davkov, zniževanje javnega dolga in zagotavljanje popolne svobode posameznika, med drugim z odpravo obveznega cepljenja.

Kaj obljubljajo neposredno mladim?

Mladim obljubljajo bolj malo. Omenili so jih pri stanovanjski politiki, v katero, menijo, se mora država vmešati le toliko, da z gradnjo dodatnih stanovanjskih površin pripomore k dvigu ponudbe na trgu. Mladim bi zaradi težav s pridobivanjem kreditov pomagali s posojili in odplačevanjem kupnine skozi najemnino.

Več o njihovih načrtih za mlade si preberi v našem intervjuju.

Volitve 2022 – SDS: »Beg slovenskih možganov moramo nadomestiti s kroženjem možganov.«

Katja Stojić
-
0

Letošnje državnozborske volitve bodo potekale v nedeljo, 24. aprila 2022, področje urejanja položaja mladih pa predstavlja pomemben del programa vseh strank. Kako se bodo lotile reševanja problematike mladih? Spremljaj naš portal za informacije iz prve roke!

Slovenska demokratična stranka je nastala leta 1989, njen predsednik je Janez Janša. Stranka je pod vodstvom Janeza Janše trikrat vodila slovensko vlado, po svoji politični poziciji se nahaja na desnici.

Kaj načrtujete za širitev in višjo kvaliteto STEM (science, technology, engineering and mathematics – znanost, tehnologija, strojništvo in matematika) programov v izobraževanju?

V sistemu vzgoje in izobraževanja mora biti po našem prepričanju osrednja točka uporabnik sistema. Cilj je izobražen in etičen človek, kateremu izobrazba zagotavlja uspešno kariero ter osebnostni razvoj, kakor tudi, da sam v najboljši meri prispeva k razvoju družbe, v kateri živi. V Sloveniji potrebujemo tako naravoslovno, kot tudi družboslovno izobražene mlade. Za zagotovitev kvalitete izvajanja in uspešnosti vseh smeri, pa je potrebna sistematična vzpostavitev ter zagotavljanje povratnih informacij s strani alumnov in njihovih delodajalcev o potrebah in priložnostih za izpopolnjevanje obstoječih študijskih programov in njihovega izvajanja. Obenem je treba celovito spremljati potrebe na trgu dela ter prilagajali vpis in organizacijo v izobraževalnih institucijah. Konkreten primer dobre prakse smo lahko videli lani, ko je vlada po posvetovanjih s fakultetami namenila dodatna mesta za vpis na računalništvo in informatiko ter na medicino in na ta način šla naproti gospodarstvu in zdravstvu, ki nujno potrebuje dodatne računalničarje, informatike in zdravnike.

Kakšne načrte imate za urejanje stanovanjske stiske mladih?

V tem mandatu so se realno začele odvijati zadeve. Najprej smo sprejeli zakon o urejanju prostora, ki omogoča občinam lažje in hitrejše pridobivanje prostorskih in gradbenih pogojev. Sprejeli smo gradbeni zakon, ki prav tako onemogoča podaljševanje postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj. Nenazadnje je bila v letu 2021 sprejeta novela stanovanjskega zakonika, ki je prav tako pospešila možnost za pridobivanje prvih stanovanj. Vlada je tudi sprejela poslovno politiko stanovanjskega sklada in mu naložila, da preko svoje poslovne politike do leta 2025 zgradi 5000 najemnih stanovanj, ki se že začenjajo graditi oz. se nekatera že zgrajena.

Poslanska skupina SDS je v parlamentarno proceduro pravkar vložila Zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki bo mladim omogočal najem stanovanjskih bančnih kreditov ob 20% lastni udeležbi in s poroštvom države.

Zakon o stanovanjski jamstveni shemi bo tako mladim pomagal pri tem, da bodo lažje prišli do kredita in do lastnega stanovanja. Stanovanjska jamstvena shema naslavlja predvsem mlajšo populacijo staro do 38 let. Opredeljuje se dve vrsti kreditojemalcev, to so zaposleni za določen ali nedoločen čas, katerih kreditna sposobnost je praviloma nizka. Ta kategorija mora izpolnjevati določen dohodkovni pogoj. Druga kategorija so mlade družine, ki imajo enega ali več otrok in vsaj eden od otrok še ni šoloobvezen.

Predlog zakona določa, da bo maksimalna višina kredita, za katero bo lahko izdano jamstvo po tem predlogu zakona največ 200.000 EUR, ročnost kredita pa bo omejena na največ 30 let, kredit bo moral biti hipotekarno zavarovan.

V SDS predvidevamo, da predlog zakona v prvem letu po sprejemu ne bo imel finančnih posledic za proračun, nato pa ocenjujemo, da bo v ta namen v proračunu potrebno zagotoviti približno 3 milijone evrov.

Če bomo s tem zakonom uspeli, bomo veliko pripomogli k reševanju stanovanjske stiske mladih in stanovanjskega problema po Sloveniji.

Kako se nameravate lotiti reševanja zaposlitvenih težav mladih (pomanjkanje pripravništev, težja zaposljivost, odhod najboljših kadrov v tujino, zakasnjene upokojitve)?

V SDS že dalj časa zagovarjamo vajeništvo in dualni sistem izobraževanja. Tak sistem izobraževanja po našem mnenju predstavlja idealno ravnovesje med prakso in poukom. S tesnim sodelovanjem gospodarstva, industrije in šol pridobijo vajenci neposreden vpogled v trg dela, tako da lahko v praksi poglobijo tisto, kar so se naučili v šoli, tako usposobljene mlade pa z veseljem zaposlijo uspešna podjetja in gospodarske družbe. Vajencem bi bilo potrebno tudi omogočiti, da se čas praktičnega izobraževanja šteje v delovno dobo, kar bi bila zagotovo dodatna spodbuda mladim za odločitev za poklicno izobraževanje. Zagotovo pa imamo veliko rezervo na področju obstoječih EU mehanizmov in orodij za večanje zaposljivosti in izboljšanje poklicnega izobraževanja v skladu s smernicami Education and training 2020 ter orodja za primerljivost študijskih stopenj, znanja in kompetenc.

Beg slovenskih možganov moramo nadomestiti s kroženjem možganov, kar pomeni, da moramo slovenske izobražene ljudi, ki so šli v svet, vključiti v delo slovenskih institucij in podjetij, izkoristiti njihove izkušnje in znanje, ki ga pridobivajo v svetu, jih pritegniti nazaj ali pa jih angažirati »na daljavo«. Zato pa so potrebni novi pristopi sodelovanja države s temi ljudmi.

Ljubljanski univerzitetni inkubator predstavil svetle zvezde slovenske startup scene

Marketing
-
0

V torek, 29. marca, je na ljubljanskem gradu Fužine potekal prvi LUI Community day (Dan LUI skupnosti). Ljubljanski univerzitetni inkubator, ki letos praznuje 18. let obstoja, je z dogodkom povezal široko startup skupnost, vlagatelje in korporativne partnerje, ter s tem odprl številne priložnosti za rast novih idejnih projektov na slovenski startup sceni.

Ljubljanski univerzitetni inkubator je podporno okolje za startupe v zgodnji fazi razvoja, ki prihajajo predvsem iz akademskega in raziskovalnega okolja Univerze v Ljubljani. Nudijo jim brezplačno podjetniško podporo z znanji in mentorstvi od zametka ideje, pa vse do uspešnih poslovnih korakov na trgu. Na Vojkovi cesti v Ljubljani, kjer imajo poslovne prostore, na hodnikih vrvi živahna startup skupnost, ki dnevno gradi nove izdelke in storitve. Na LUI so se od ustanovitve leta 2004 kalila že številna danes zelo uspešna podjetja, kot so Zemanta, Mesi, Visionect, Elaphe, Doctrina, Origintrail in RedOrbit.

Spletni svet ni nadomestil povezovanja v živo

Čas covida je spremenil tudi vsakdan startup sveta, zato so z velikim povezovalnim dogodkom odlašali že dve leti. »Ključ do uspešne skupnosti so tesno povezani startupi, ki si pomagajo in delijo izkušnje, zato smo po dolgem covidnem obdobju spletnih dogodkov proslavljali LUI-jevo skupnost. Online res ni isto in ves ta čas je v naši skupnosti tlela želja po srečanjih v živo. Community day je dan za grajenje novih povezav, izmenjavo idej in medsebojno učenje,« je povedal direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, Jakob Gajšek.

Najvidnejši LUI startupi se predstavijo javnosti

LUI startupi so v zadnjem letu pridobili več kot štiri milijone evrov zasebnih naložb in skoraj dva milijona evrov javnih sredstev. Na dogodku se je predstavilo 8 mladih startupov, ki rešujejo izzive na področjih tehnologije, prava, prehrane, gradbeništva, zaposlovanja, spletne prodaje, fizioterapije in zelene mobilnosti. ReCatalyst z nanotehnološkim postopkom priprave platinskega katalizatorja predstavlja pomemben mejnik za množično uporabo vodikovih gorivnih celic. IURALL omogoča pravno triažo in ugodnejši, lažji, učinkovitejši ter transparentnejši dostop do pravnih storitev. PsyBit se ukvarja z razvojem digitalnih kadrovskih orodij, ki bodo klasičnim načinom kadrovanja pripeli strateško komponento in s tem dvignili kvaliteto delovnih mest. Lili z aplikacijo za izboljšavo zdravja s pomočjo osebne asistentke za zdravje, ki temelji na umetni inteligenci in analize podatkov iz pametne ure, uporabniku omogoča beleženje razpoloženja, simptomov in priporoča aktivnosti. Spektral vpeljujejo napredne rešitve na področju zasnove konstrukcij in potresnega inženirstva v praktično okolje. DTs Hub z rešitvijo za fizioterapevtsko rehabilitacijo na daljavo, FroomCare, omogoča personalizacijo strokovne fizioterapevtske vadbe ter rešuje vse večji problem pomanjkanja fizioterapevtov in dolgih čakalnih vrst za obravnavo. Vibeit s spletno platformo uporabnikom z zvesto bazo sledilcev lastnih blagovnih znamk ponuja celostno rešitev za monetizacijo njihovih idej, sporočil in ostalega blaga za doseganje kupcev po vsem svetu (spletna trgovina, oblikovanje, tiskanje, pošiljanje). LUI alumni BEVO pa spreminjajo industrijo prehrane z razvojem Juicy Marbles, rastlinskih nadomestkov zrezkov, ki po videzu, okusu in teksturi posnemajo najboljše kose mesa, ter za katere so preteklo leto dobili štiri milijone evrov investicije.

Predavatelj pred množico ljudi
Foto: Ljubljanski univerzitetni inkubator

Vlagatelji in korporacije iščejo priložnosti za nova sodelovanja

Med gosti dogodka so bili tudi izbrani investitorji in korporativnimi partnerji iz farmacevtskih družb, skladov, raziskovalnih inštitutov, trgovskih verig in drugi. Tako oni kot startupi so po dolgem času dobili priložnost, da obudijo ali stkejo nove vezi, ki jim bodo pomagale v prihodnosti njihovega razvoja in poslovanja. Jure Mikuž, ustanovitelj in direktor RSG Kapital, prvega in najuspešnejšega slovenskega sklada tveganega kapitala, je izpostavil vrednost tovrstnega druženja za investicijsko skupnost: »Naša strategija je usmerjena v iskanje zanimivih startupov v zgodnjih fazah njihovega razvoja in s tem razlogom se mi zdijo dogodki, kot je ta, izredno pomembni, saj vidimo naše bodoče naložbene priložnosti. Zelo sem bil navdušen nad kvaliteto predstavitev startupov, nad vzdušjem, ki danes vlada tukaj. Prava osvežitev po pandemiji in še več takih, prosim.«

Da so tovrstna srečanja nujna za skupno premikanje meja, meni Janez Bernik, strateški partner v Roche Slovenija: »Farmacevtska družba Roche je kot eno od največjih healthcare podjetij na svetu definitivno zainteresirana za povezovanje z manjšimi inovativnimi podjetji na področju zdravstva, ker smo prepričani, da le skupaj lahko premaknemo slovensko in svetovno zdravstvo naprej in gremo v smeri najboljših inovacij, ki jih prinaša tudi tovrstno sodelovanje. Izredno sem zadovoljen in presenečen nad kvaliteto samih startupov in pitchev, danes smo se povezali konkretno z vsaj tremi. Tovrstni dogodki so res odlična priložnost za povezovanje vseh deležnikov v Sloveniji, ki so aktivni tako na področju startup scene kot na področju korporative. Taki dogodki pripeljejo ljudi skupaj, kar je super in tega naj bo še več.«

Dogodek je bil organiziran tudi ob podpori slovenskih partnerjev v projektu CE-Connector, Interreg Srednja Evropa, podjetja Bogatin in TPLJ, katerega cilj je dopolnitev finančnega trga naložb v zagonska podjetja, s povezovanjem razpoložljivih javnih spodbud in zasebnih investicij poslovnih angelov.

Top 3 recepti s tofujem

Nika Vrabec
-
0
Top 3 recepti s tofujem

Ti zmanjkuje idej za kuhanje zdravih in polnih obrokov? Poiskali smo 3 recepte za vse ljubitelje tofuja.

Tofu izvira iz Kitajske, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je postal priljubljen tudi v Evropi in ZDA, ko so se ljudje s pojavom hipijskega gibanja začeli zanimati za bolj zdrava in eksotična živila. Danes prav zelo eksotičen tofu ni več, je pa po vrsti študij postalo jasno, da gre za hrano, ki spada med dobrodejne. Iz sojinega mleka se pridobi na podoben način, kot se iz običajnega sir. Še posebej zanimivo živilo pa je, ker je eden redkih rastlinskih virov beljakovin, ki vsebuje čisto vse esencialne aminokisline. To so aminokisline, ki jih telo za delovanje nujno potrebuje, ne more pa jih proizvesti samo.

Fresh Tofu eating by chopsticks on wooden cutting board, Food ingredient in Asian cuisine
Tofu je eno redkih rastlinskih živil, ki vsebuje čisto vse beljakovine, ki jih telo potrebuje. Vrh tega ima veliko antioksidantov, mineralov ter dobrih maščob. Foto: Nungning20 iz iStock

Pad thai z arašidovo omako in hrustljavim tofujem

Izvirno je pad thai pripravljen z riževimi rezanci, jajci, tofujem, rakci in začinjen s tamarindovo omako, ribjo omako, česnom ali šalotkami, čilijem in palmovim sladkorjem, postreže pa se z rezino limete in sesekljanimi praženimi arašidi. Priprava res dobrega pad thaia je lahko kar zapletena, čeprav se zdi jed preprosta, bistvene pa so seveda dobre in sveže sestavine. Večino sestavin za omako in dodatke se pri nas žal težje dobi oziroma samo v specializiranih prodajalnah, kar potem otežuje pripravo doma. Vendar se nam zaradi tega ni treba odpovedati jedi, le prilagoditi jo moramo sestavinam, ki jih imamo na voljo.

pad thai, thai food, thailand
Brezglutenski in veganski krožnik z riževimi rezanci, ki bo poskrbel za polne in zadovoljne želodčke, ne da bi za to ves dan prebili v kuhinji! Foto: ctwtn iz Pixabay

Potrebuješ:

  • 200 gramov riževih rezancev
  • 200 gramov čvrstega tofuja
  • žlica olja
  • sol, poper po okusu
  • 1 mlada čebula
  • lonček rdečega zelja
  • 1 korenček, žlica peteršilja
  • 2 žlici arašidov
  • sok polovice limone
  • arašidova omaka
  • ¾ lončka gladkega arašidovega masla
  • lonček vode ali po potrebi
  • 2 žlici sojine omake
  • žlica agavovega sirupa
  • 2 stroka česna
  • žlička riževega kisa
  • sok pol limone

Priprava:

  1. Riževe rezance prelijemo z vročo vodo in pustimo namakati 2 minuti – sledimo navodilom na embalaži za pripravo. Nato jih odcedimo, ohladimo in damo na stran.
  2. Tofu odcedimo, narežemo na kocke, začinimo s soljo in poprom ter popečemo na žlici olja v vroči ponvi, da se zlato zapeče z vseh strani. Nato ga vzamemo iz ponve in damo na stran.
  3. Pripravimo arašidovo omako: sestavine postavimo v mešalnik in zmeljemo do gladkega. Vodo dodajamo po potrebi, odvisno, kako tekočo omako želimo.
  4. Pripravimo zelenjavo: rdeče zelje drobno narežemo ali naribamo. Korenček grobo naribamo. Mlado čebulo narežemo, sesekljamo peteršilj in zdrobimo arašide (lahko jih damo v vrečko in zdrobimo z valjarjem). Riževe rezance zmešamo z arašidovo omako. Če je pregosta, jo zredčimo z vodo. Nato dodamo še tri četrt zelenjave, sok pol limone in premešamo.
  5. Rezance razdelimo na krožnike, na vrh pa dodamo preostalo zelenjavo, zdrobljene arašide in hrustljavi tofu. Potresemo s sesekljanim peteršiljem in postrežemo.

Curry riž s tofujem

Closeup macro of fresh colorful basmati rice dish with green peas, curry and carrots with tofu and hand holding fork in bowl
Hitro pripravljena in okusna jed. Foto: krblokhin iz iStock

Potrebuješ:

  • 1 majhna čebula
  • 3 stroki česna
  • 2 majhna korenja
  • ½ bučke
  • ½ paprike
  • 150 g tofuja
  • 1 skodelica kokosovega mleka
  • 4 žlice paradižnikove omake
  • majhen šop svežega koriandra
  • sol
  • poper
  • 2 žlici currya
  • 1 žlička paprike v prahu
  • ½ žličke garam masale
  • žlica kokosove maščobe
  • 2 kavni skodelici basmati riža

Priprava:

  1. Riž skuhamo v slani vodi po navodilih. V ponvici stopimo kokosovo maščobo in dodamo vse začimbe. Nato dodamo sesekljano čebulo in česen. Pražimo približno 5 minut.
  2. Prelijemo s kokosovim mlekom in dobro premešamo ter kuhamo 5 minut. Dodamo narezano zelenjavo in kuhamo do skoraj mehkega (po potrebi dodamo vodo).
  3. Na koncu dodamo na kocke narezan tofu. Vse skupaj kuhamo približno 10 minut.
  4. Ko sta riž in omaka gotova, dodamo na omako svež koriander ter serviramo.

Solatni krožnik s tofujem

Delicious salad with tofu, tomatoes and walnuts, drizzled with a sauce of balsamic vinegar and served on a blue plate. Top view.
Toplo hladna, mehko hrustljava mešanica za tiste dni, ko nam meso ne diši. Foto: gkrphoto iz iStock

Potrebuješ:

  • 20 dag trdega tofuja
  • 400 g zelene solate
  • 1 šopek vodne kreše
  • 4 korenčki
  • 2 rdeči papriki
  • 0,5 žličke soli
  • 25 ml limoninega soka
  • 4 žlice olivnega olja
  • 2 ščepca mletega popra

Priprava:

  1. Solatne liste temeljito operemo pod tekočo vodo in jih dobro osušimo. Natrgamo jih na manjše kose. Tudi korenje in papriko operemo, nato pa jih očistimo (papriki odstranimo semena) in zrežemo na tanjše trakove (korenček lahko tudi na grobo naribamo). Vodno krešo operemo in osušimo. Vso zelenjavo razporedimo po večjih krožnikih.
  2. Tofu zrežemo na za grižljaj velike kocke, nato pa pripravimo ponev, v katero vlijemo oljčno olje (dve žlici). Ko se olje segreje, v ponev stresemo tofu in ga med mešanjem ali stresanjem ponve popečemo z vseh strani – dokler ne dobi zlato rjave barve. Med praženjem ga posolimo in popopramo. Popražen tofu razporedimo po krožnikih.
  3. Solate po želji in okusu začinimo z olivnim oljem, soljo in limoninim sokom ter  postrežemo.

Pa dober tek!

OMG, kdo pride na Rudnik

Sidera
-
0

Parov Stelar – vrača se avstrijski pionir elektro swinga

Podobno kot Slovenija, tudi Avstrija ne slovi kot meka pop kulture, a ima vseeno veliko pokazati. Marcus Füreder alias Parov Stelar se nam je prvič kot DJ v Sloveniji predstavil leta 2006 v klubu K4, leta 2017 pa je na Gospodarskem razstavišču obiskovalce zabaval z mešanico živega muziciranja, petja in multimedije.

V Slovenijo se vrača 6. aprila, ko bo ob 22h nastopil na otvoritvi razširjenega nakupovalnega centra Supernova Ljubljana Rudnik.

Zakaj mu pravijo kralj

Pravijo, da so bili Beatli večji od Jezusa. Če je tako, potem je Avstrijec Parov Stelar, vsaj ko gre za ljubitelje elektronske glasbe, priljubljen skoraj kot Mozart. Očitajo mu sicer, da ustvarja komercialno glasbo, a podobno so očitali tudi velikemu glasbenemu geniju klasične glasbe. Oznaka »komercialna« ga zato niti malo ne moti, saj pomeni le, da je takšna glasba všeč veliko ljudem, ne pa tudi, da je slabe kakovosti.

Tehno s pridihom džeza in swinga

Parov Stelar

Elektronska glasba se izredno hitro razvija. Pred dvema desetletjema so v njenih ritmih mladi porabljali viške mladostniške energije na rejv zabavah. Od takrat se je veliko spremenilo. Tovrstna glasba ni več omejena na festivale in klube, saj skoraj ne najdete uspešnice, ki bi bila brez elektronskih elementov, in tudi na radijskih postajah jo predvajajo vse več. Ljubitelji elektronske scene poznajo Parova Stelarja kot ustvarjalca plesne glasbe, ki združuje vplive swinga in džeza, mešanega s housom in hip hopom. Vendar mu izraz novi džez ni pri srcu, saj pravi, da ustvarja glasbo v povečini tehno ritmu, ki jo obogati z veliko različnimi glasbenimi zvrstmi. Tako kot večina producentov se namreč trudi delati glasbo, ki je priljubljena in ima široko občinstvo. Toda hkrati ohranja imidž, in kot pravi, ustvarja iz srca in dela tisto, kar čuti. V tem je njegova skrivnost in razlog, da njegova glasba ne sodi med »komercialno« v negativnem smislu te besede.

Pionir tehno swinga

Kakšna sploh je glasbena zvrst elektro swing, za katero je glasbenik zaslužen, in v kateri velja za nekakšnega pionirja. Dejali bi, da gre za mešanico starega in novega. Oziroma gre za zvok, ki je bližje okusu sodobnih poslušalcev, a ohranja energično vznemirjenje trobil zgodnjih posnetkov swinga. Uspešnemu DJ-ju v tej zvrsti se zato pogosto na odru pridružijo pevci in glasbeniki, ki igrajo na tradicionalna trobila.

Parovu Stelarju je preboj na mednarodno sceno uspel leta 2004 s ploščo Rough Cuts. Njen edinstveni zvok, specifičen pristop k produkciji glasbe in neortodoksna kombinacija glasbenih zvrsti, ga je namreč v trenutku izstrelila med vzhajajoče zvezde. Sledili so albumi, ki so njegov sloves le še potrdili in vodili do sodelovanj z glasbenimi zvezdami. Sodeloval je s Tonyjem Bennettom in Lady Gaga, Lano Del Rey, Lukasom Grahamom, Marvinom Gayem, Bryanom Ferryjem in mnogimi drugimi. Parov Stelar se je letos odpravil na turnejo, za katero se je s skupino in ekipo domislil nečesa izjemnega. Popolnoma novo scensko zasnovo in vizualno doživetje ter številne nove skladbe, čemur bomo priča tudi med njegovim nastopom v Ljubljani.

Parov Stelar

Ogrevanje od 19.00 naprej, vrhunec ob 22.00

V sredo 6. aprila ob 19.00 vrata na široko odpira nova Supernova Ljubljana Rudnik. Na dodatnih 20.000 kvadratnih metrih površine bo 50 novih prodajaln, 19 restavracij in barov v dveh nadstropjih, fitnes, dva zabaviščna parka ter 7 najsodobnejših kinodvoran.

Supernova Ljubljana Rudnik vrata odpira 6. aprila 2022 ob 19. uri. To bo večer zabave, veselja in presenečenj. Na dan otvoritve bo nakupovalni center odprt do polnoči, zato vabljeni na nočno nakupovanje. Od 20h naprej bodo obiskovalci uživali ob brezplačnih koncertih slovenskih zvezd kot so Klemen Slakonja, Marko Stankovič, ViP Band, Amaya in Lea Sirk. Ob 21.50 sledi veličasten, okolju prijazen ognjemet, ki mu bo ob 22h sledil spektakularen šov s specialnim nastopom kralja elektro swing glasbe Parova Stelarja.

Parov Stelar brez težav priznava, da je ustvarjal dlje od desetletja, in med tem opravljal različna dela, preden je uspel. Danes velja za pionirja elektro swinga, poleg pisanja glasbe je še producent, DJ in oblikovalec. Vsestransko zanimiv umetnik, čigar nastopi so zanimivi ne le za ušesa, temveč tudi prava paša za oči, zato se lahko otvoritve nakupovalnega središča nadvse veselimo.

Volitve 2022 – Povežimo Slovenijo: »Država mora v primerih, ko se rešuje prvi stanovanjski problem mladih, vstopiti kot porok in jim na ta način omogočiti financiranje nepremičnine.«

Katja Stojić
-
0

Letošnje državnozborske volitve bodo potekale v nedeljo, 24. aprila 2022, področje urejanja položaja mladih pa predstavlja pomemben del programa vseh strank. Kako se bodo lotile reševanja problematike mladih? Spremljaj naš portal za informacije iz prve roke!

Povežimo Slovenijo je slovensko politično zavezništvo, v katerem so so se v skupno kandidatno listo povezali liberalno-gospodarski, ljudsko-socialni in zeleni steber. Koordinatorka gibanja je dr. Nada Pavšer.

Kaj načrtujete za širitev in višjo kvaliteto STEM (science, technology, engineering and mathematics – znanost, tehnologija, strojništvo in matematika) programov v izobraževanju?

Menim, da način predajanja znanj, ki ga omogoča platforma STEM, predstavlja eno izmed najučinkovitejših metod učenja za mlade. Pridobivanje znanja z ozirom na več področij hkrati slednjega naredi uporabnejšega in mladim omogoča, da ga lažje in bolj praktično uporabljajo v vsakdanjem življenju. V gibanju Povežimo Slovenijo se bomo zavzemali, da se bo izobraževalni sistem nasploh posluževal in že v osnovi temeljil na interdisciplinarnih metodah učenja, kajti na ta način se bodo mladi razvili v kreativne, inovativne in širše misleče posameznike, posledično pa bodo na trg delovne sile v prihodnosti vstopili konkurenčnejši in sposobnejši.

Obenem je treba strokovni razvoj nuditi tudi učiteljem, jih o metodah interdisciplinarnega pristopa učenja podučiti, in sicer z ustreznimi strokovnimi seminarji, spletnimi tečaji ipd. Učenje je dvosmeren proces, rezultati katerega bodo najboljši zgolj, če bo njegovo izvajanje pravilno in učinkovito.

Kakšne načrte imate za urejanje stanovanjske stiske mladih?

Eden izmed naših osrednjih ciljev v sklopu reševanja stanovanjske problematike je omejiti centraliziranje preseljevanja v največja mesta in spodbuditi ustvarjanje domov mladih na območjih obrobij mest in podeželja. Da bodo slednja za mlade družine postala zanimivejša in privlačnejša, je potrebno zvišati kvaliteto in udobje, ki ga življenje na podeželju ponuja. Zagotoviti je potrebno vso infrastrukturo javnih storitev, obenem zagotoviti tudi uporabo modernejših digitalnih tehnologij (ureditev širokopasovne infrastrukture, itn.). Mlade družine bi k selitvi na podeželje spodbudili tudi z zagotovitvijo nižjih komunalnih prispevkov ali z njihovim sofinanciranjem. Nesprejemljivo je, da mlademu paru, ki si lahko privošči redno mesečno plačevanje najemnin, ni možno zagotoviti kredita, obrok katerega bi bil velikorat še celo nižji kot mesečna najemnina, po vrhu pa na koncu nimajo niti možnosti odkupa stanovanja. Banke razpolagajo z dovolj kapitala, da lahko ponudijo kredite, vendar pa se ustavijo zaradi rizikov, ki naj bi jih nosili mladi kreditojemalci. Država mora v primerih, ko se rešuje prvi stanovanjski problem mladih, vstopiti kot porok in jim na ta način omogočiti financiranje nepremičnine.

Konkretno program gibanja Povežimo Slovenijo predstavlja načrt izgradnje 15.000 neprofitnih stanovanj, in sicer na tri načine: z javno-zasebnim partnerstvom, preko stanovanjskega sklada in na način, kot se je reševanja stanovanjske problematike mladih lotil župan Kobarida in tudi kandidat Povežimo Slovenijo g. Marko Matajurc, ki bo občanom zagotovil 700 m2 komunalno opremljene velike parcele po dostopnejših cenah.

Kako se nameravate lotiti reševanja zaposlitvenih težav mladih (pomanjkanje pripravništev, težja zaposljivost, odhod najboljših kadrov v tujino, zakasnjene upokojitve)?

Dejstvo je, da je ena izmed največjih pomanjkljivosti našega izboraževalnega sistema pomanjkanje praktičnega usposabljanja v času formalnega izobraževanja. Prvič se to odraža pri tem, da po končanem šolanju na trg delovne sile vstopijo sicer dobro teoretično podkovani, vendar pa z velikim primanjkljajem praktičnega znanja. Iz tega razloga so mladi, kot nova in neizkušena delovna sila, za delodajalce manj zanimivi in težje zaposljivi. Izpostaviti je potrebno tudi, da ko se na začetku šolanja odločamo, za kateri poklic se bomo izšolali, imamo o samem poklicu zgolj nekakšno približno predstavo. S tem, kako delovanje v njem dejansko izgleda, pa dobimo šele, ko se v njem praktično preizkusimo. Mnogokrat se mladim zgodi, da se za nek poklic (iz)šolajo, šele po tem, ko ga tudi praktično preizkusijo, pa vidijo, da jih, ali ne veseli, se v njem ne vidijo, oziroma so si ga predstavljali popolnoma drugače.

Stranke gibanja Povežimo Slovenijo se bomo zavzemale za obvezno praktično usposabljanje na čim večih ravneh izobraževanj, kajti na tak način bomo izobrazili mlade, ki bodo s svojim poklicem zadovoljni, ga bodo želeli opravljati, prav tako pa bodo na trg delovne sile vstopili izkušenejši, kompetentnejši in konkurenčnejši. Ključnega pomena je, da vpise v izobraževalne programe prilagajamo potrebam na trgu delovne sile. Stanje na tem področju je potrebno natančno spremljati pogosteje in sproti, kajti zgolj na tak način se bodo mladi izobrazili na področjih, kjer se bodo imeli možnost čim hitreje redno zaposliti, na drugi strani pa bo trg delovne sile imel dovolj potrebnih kadrov, ki jih v danem momentu potrebuje. Ena izmed glavnih prioritet na tem področju je zagotovo tudi ustvariti okolje, v katerem se bodo mladi hitreje osamosvojili, obenem pa osebnostno in poklicno rasli. Osamosvojitev je vzporedno povezana s stalno in zanesljivo zaposlitvijo. Potrebno je razmisliti tudi o tem, ali naš izobraževalni sistem traja predolgo. Namreč, povprečen študent šolanje zaključi pri 26/27ih letih, na trg delovne sile vstopi relativno brez izkušenj, prihrankov s študenskim delom tekom izobraževanja težko ustvari oziroma jih ne more. Obenem se sooča s težavo iskanja prve zaposlitve, kot tudi reševanjem prvega stanovanjskega problema. Posledično se tudi za snovanje družine odloča kasneje. Da bi bil naš izobraževalni sistem krajši, bi mladi hitreje vstopili na trg delovne sile, imeli na voljo več časa za ustalitev in v miru načrtovali družino. Kajti sedaj smo v časih, ko do stalne in zanesljive službe pridemo šele v začetku 30ih letih, vedno bolj se oddaljuje tudi čas snovanja družin, kot posledica vsega pa tudi upokojitvena starost.

1...909910911...2.189Stran 910 od 2.189