Slovenska glasbena scena obsega veliko različnih pevcev in pevk, ki na glasbeno sceno prodirajo s svojo avtorsko glasbo. Špela Jezovšek, na glasbeni sceni znana kot Stella, si je v zadnjih letih s svojimi nastopi na Emi Freš, pojavnosti na radiu in glasbenimi nastopi, pridobila veliko pozornosti slovenske javnosti. Stello na radiu najpogosteje slišimo s pesmijo Zabluziva. Špela ustvarja predvsem v slovenščini, na njeni avtorski plošči pa lahko najdemo tudi singel v japonščini, ki ga prevajamo v Grom.
Z njo se je o ustvarjanju glasbe, življenju na Japonskem, kjer se trenutno izobražuje in o ciljih, ki jih vidi v svojem življenju, pogovarjala Špela Bošnjak.
Zdravo! Sem Stella oz. Špela Jezovšek, 23-letna pevka, ki je zasvojena s čustvi in ne zna obupati nad glasbo in umetnostjo.
Od kod je sploh prišel vzdevek Stella?
Iz Italije! Pri 18 letih sem šla v Italijo za 10 dni, kjer me je eden izmed kolegov vztrajno klical Zlejda. Ne vem zakaj, ampak ni si mogel zapomniti mojega imena. Dokler mu ni kolegica izpostavila, da se Špela sliši podobno kot Stella, oz. zvezda po italijansko. In to sem zdaj jaz, Špela Stella.
Kaj te navdihuje pri pisanju avtorske glasbe?
VSE! Ampak res vse. Lastna čustva, tuje zgodbe, prijateljeve besede, mamine besede, očetov nasmeh, jutranja skodelica kakava, vonj starega učbenika za slovenščino, občutek premetavanja na avtomobilskem sedežu, ko se vozim po gorski cesti polni lukenj … vse.
Počivam. Pustim si čas. In ko se mi zdi, da sem se spočila, se brcnem v rit in grem naprej. (smeh)
Odšla si na Japonsko, kako je videti življenje tam?
Tako kot v Sloveniji, samo da ljudje govorijo po japonsko. Lahko sicer govorimo o posameznih specifikah, ki so drugačne, ampak konec koncev smo vsi ljudje, in velika večina nas živi v srednjem razredu moderne amerikanizirane družbe. Tudi tukaj je McDonald's, tudi tukaj je Starbucks. Slednjega sicer v Sloveniji ni. (smeh)
Kaj imaš najraje glede Japonske?
Ljudje so neverjetno prijazni in uvidevni. Če že omenjamo specifike, tukaj imajo specializirana parkirišča za kolesa. In ogromno jih je. Enkrat sem nekje parkirala svoje kolo, ampak se je prevrnilo in kot domine podrlo še dva druga kolesa. V sekundi, ko sem skočila h kolesom da bi jih postavila nazaj, smo bili že trije. Japonci takoj pristopijo na pomoč, tudi totalnim neznancem. Če na cesti vprašaš za pot, ti človek ne bo samo povedal kam moraš iti, dobesedno bo šel s tabo. Govorim iz izkušenj.
Kaj je tisto, česar absolutno ne maraš glede Japonske in življenja v tej državi?
Drugače sem popolnoma zadovoljna s svojim življenjem, je pa ena stvar, ki mi glede japonske kulture ni preveč všeč. Pritisk nadrejenih. Na Japonskem je povsem normalno delati nadure skoraj vsak dan, saj ne smeš iti domov pred svojim nadrejenim. Prav tako je pričakovano, da greš s svojimi nadrejenimi zvečer na pijačo, se napiješ in zabavaš z njimi, nato pa naslednji dan spet zjutraj v službo kot da ni bilo nič. Seveda se lahko odločiš, da tega ne boš naredil, ampak v tem primeru baje ne boš ravno najljubši uslužbenec, se ne boš ravno najbolje razumel s sodelavci, in ne boš imel velikih možnosti za napredovanje. Vendar pa sem brala, da se v zadnjih časih stanje izboljšuje, in da se znajo novejše generacije veliko bolje postaviti zase, za svoje zdravje in osebno življenje. Prav tako pa ne želim, da berete moje besede kot stoprocentno resnico, saj nisem v realnosti nikoli delala v japonskem podjetju in ti podatki niso iz prve roke. Se je pa zanimivo pogovarjati o kulturnih razlikah, mar ne?
Samo malo? No, prav. Odkar sem se preselila na Japonsko, sem ugotovila, da je edina stvar, ki me kot osebo resnično izpopolnjuje, glasba. Sliši se posladkano, vendar se res najbolje počutim kot glasbenica, zato bom po končanem študiju usmerila vse svoje moči v svojo pevsko kariero, ki jo želim nadaljevati tako v Sloveniji kot tudi na Japonskem.
Če bi lahko izbrala en del katerekoli od tvojih pesmi, ki ima zate največje sporočilo, katerega bi izbrala?
Jaz sem na svet prišla živet, ne pa za dnar drhtet. Ta verz sva napisala skupaj z očetom, in do danes ostaja moja najbolj sporočilna izjava. Denar je seveda pomemben, ampak le kot sredstvo, ki mi omogoča, da delam to kar hočem.
Psihedeliki so se v določenih kulturah zaradi svojih učinkov, ki povzročijo spremenjeno stanje zavesti, uporabljali že stoletja v kulturnih in religioznih obredih.
O njihovem terapevtskem potencialu se je začelo govoriti in testirati na sredini 20. stoletja – med 50. in 60. leti je več deset tisoč pacientov prejelo dozo določenega tipa psihedelika z namenom zdravljenja nekaterih mentalnih problemov.
Raziskave so se večinoma ustavile leta 1970, ko je Nixononova administracija uvedla strožjo regulacijo v zvezi s psihedeliki, ki velja še danes. Velik del njihovega psihoterapevtskega potenciala je tako ostal neodkrit.
V sodobnejšem času pa se je ponovno pojavilo več poskusov razumevanja polnega učinka teh substanc v terapiji – in odkritja strokovnjake navdajajo z upanjem, da je na horizontu nova oblika zdravljenja, ki bi s svojo učinkovitostjo lahko prehitela druge načine zdravljenja.
Substance, ki spremenijo stanje zavesti
Med psihedelike uvrščamo več različnih substanc, ki si delijo skupno lastnost povzročanja sprememb v zaznavanju, občutkih in mišljenju.
Obstaja jih ogromno vrst, tako naravnih kot izdelanih v laboratoriju – vendar jih je v kontekstu terapije bilo raziskanih in klinično preizkušenih precej manj. Izstopajo klasični psihedeliki, kot so dietilamid lizergične kisline (bolj poznan pod kratico LSD) in psilocibin, ki ga najpogosteje najdemo v t. i. »norih gobah« ali preprosto gobicah.
Klasični psihedeliki delujejo kot agonisti, kar pomeni, da se vežejo na receptorje hormona serotonina v možganih in tako posnemajo njegovo delovanje. Ker je ta hormon med drugim odgovoren za zadovoljstvo, srečo in optimizem, klasični psihedeliki posledično sprožijo podobne občutke, navadno v ojačani obliki.
Pogosto se izpostavlja tudi terapevtsko korist, ki ga imata MDMA (3,4-metilendioksimetamfetamin) in ketamin. Ta dva ne spadata v klasično skupino psihedelikov, čeprav jih nekateri vseeno uvrščajo vanjo zaradi njunih učinkov, ki so lahko precej podobni psihedeličnim. Ožje gledano je prvi sicer poživilo, drugi pa anestetik.
LSD se lahko uporabi za zdravljenje odvisnosti
Raziskave so pokazale, da lahko psihedeliki občutno prispevajo k zdravljenju odvisnosti, depresije, anksioznosti, obsesivno-kompulzivne motnje ter posttravmatskega stresnega sindroma.
Izbira substance je odvisna od želenih učinkov in rezultatov ter se lahko razlikuje od terapevta do terapevta. Vseeno pa je bilo izvedenih že dovolj študij, ki so razjasnile, da so nekateri psihedeliki bolj učinkoviti pri zdravljenju določenega problema.
LSD se bolj široko uporablja za zdravljenje odvisnosti – največ izvedenih kliničnih poskusov je bilo izvedenih na primeru alkoholizma.
Pri dolgotrajnih odvisnostih gre namreč za to, da so nevronske mreže dolgo časa fiksirane v enem stanju. S pomočjo psihedelične substance se ta povezava lahko zrahlja in odpre možnost, da se vzpostavi druga.
To lahko že po eni sami terapiji z LSD-jem drastično spremeni uporabnikovo percepcijo resničnosti, prav tako pa osvetli alternativne poglede in možne rešitve.
Zanimivi so tudi podatki iz nekoliko starejše nizozemske raziskave, kjer so med terapijo z LSD-jem ljudem dali za poslušati glasbo. Izkazalo se je, da so se ob glasbi aktivirali predeli možganov, kjer so shranjeni spomini, ter vizualni korteks, zaradi česar je prišlo do vizualizacije spominov. Vizualni korteks se ob odsotnosti glasbe ni aktiviral.
Psilocibin za zdravljenje anksioznosti
V randomiziranih kliničnih preskušanjih so na 80 bolnikih testirali učinke psihoterapije, kombinirane s psilocibinom. Bolniki so trpeli za življenjsko nevarnim rakavim obolenjem in zaradi diagnoze doživljali močne občutke anksioznosti in depresije.
Rezultati so pokazali, da sta se njihovo duhovno počutje in kakovost življenja občutno izboljšala, simptomi depresije in anksioznosti pa se precej zmanjšali. Zaradi mističnih izkušenj po vzetju psihedelika ljudje pogosto preoblikujejo svoj pogled na smrt.
Glede zdravljenja depresije s terapijo in psihedeliki je bilo izvedenih še več raziskav. Izkazalo se je, da velika večina oseb že po enem odmerku pokaže izrazito izboljšanje, polovica pa celo doseže remisijo depresije. Celo osebe z depresijo, ki so se izkazale odporni na zdravljenje, so imeli velike koristi zaradi psilocibina.
Podobno kot pri LSD-ju tudi pri uporabi gob pride do povezav med omrežji, ki se drugače v običajnih pogojih ne povezujejo. Te nove povezave vodijo med drugim tudi do večje kognitivne fleksibilnost.
Prav ta je ključnega pomena pri zdravljenju oseb, ki imajo depresijo, obsesivno-kompulzivno motnjo ali odvisnost, ki se zaradi zakoreninjenih patoloških vzorcev vedenja in mišljenja težko sami izvlečejo ven.
MDMA ni klasičen psihedelik, a vseeno
Razčistili smo že, da substanca ne sodi med klasične psihedelike, temveč v podrazred psihedelikov, imenovanih empatogeni, zaradi njihove sposobnosti spodbujanja zaupanja, ljubezni, medosebne povezanosti in empatije.
V pravem okolju lahko oseba te občutke začuti tudi do sebe. To je še posebno koristno pri zdravljenju posttravmatske stresne motnje (PTSD). V tem stanju čustvene razširjenosti lahko človek obišče travmatsko izkušnjo in se sooči s spomini na način, ki bi v običajnih okoliščinah bil skoraj nemogoč.
MDMA umiri amigdalo – predel možganov, ki zaznava nevarnosti in na podlagi preteklih izkušenj ali zunanjih dražljajev sproži fight or flight odziv, oziroma odziv boja ali bega. Prav tako je amigdala odgovorna za čustvene procese.
Človek je postavljen v položaj, kjer lahko introspekcijo izvede v bolj lagodnem čustvenem stanju in se s travmo sooči z manj strahu. Amigdala dražljaje, povezane s travmo, namreč interpretira kot nevarnost ter zato sproži občutke panike in tesnobe – ob njeni umiritvi lahko torej oseba predela dogodek in ga preoblikuje v drugi luči.
Leta 2021 so v ZDA izvedli raziskavo v zvezi s psihedelično terapijo in ljudmi s PTSD. Po treh sejah 67% oseb ni več ustrezalo diagnostičnim kriterijem za PTSD, 88% pa je doživelo izboljšanje v simptomih.
Potek terapije z uporabo psihedelikov
Za optimalne rezultate je ključno, da se psihedelik vzame v nadzorovanem in varnem okolju pod vodstvom usposobljenega terapevta. Takšna terapija se nekoliko razlikuje od klasične psihoterapije. Temelji namreč na izkustvenem doživljanju klienta v spremenjenem stanju zavesti.
Srečanj naj bi bilo malo, spremljajo pa jih še seje pred in po vzetju psihedelika. Ta so namenjena pripravi in integraciji izkušnje in se običajno imenujejo pripravljalna in integrativna psihoterapija. Klienta se pri teh pripravi na izkušnjo ter se mu jo pomaga osmisliti in predelati.
Pri pripravljalni psihoterapiji je poudarek na sprejemanju odprtega odnosa. Osebo se spodbuja, da se prepusti in zaupa izkušnji. V idealnem primeru je kasneje pripravljena sprejeti vsakršno vsebino, ki bi se morda pojavila, ne glede na to, kako boleča je.
Po sejah naj bi klient začel sprejemati drugačne perspektive in prestrukturirati svoje navade. Posledično to omogoči integracijo novega občutka sebstva.
Terapija s psihedeliki predstavlja alternativo tudi zdravljenju z zdravili. Ta so usmerjena v zdravljenje simptomov, ne vzroka, poleg tega pa imajo lahko nezaželene stranske učinke, kot so odvisnost od predpisanih zdravil, spremembe telesne teže, težave s spanjem, spolna disfunkcija itd.
Psihedeliki so podvrženi strogi regulaciji
Terapija z uporabo psihedelikov ni brez tveganj. Gre namreč za močne substance, zaradi česar so tudi podvržene strogi regulaciji.
Regulacijo psihoaktivnih snovi določa predvsem mednarodna konvencija Združenih narodov iz leta 1961. Psihedeliki so uvrščeni v prvo skupino prepovedanih drog, zaradi posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba. Uporaba substanc prve skupine je dovoljena le v učne in znanstveno-raziskovalne namene, ne pa tudi v medicinske.
Regulacija torej obstaja zaradi tveganj. Eno izmed teh je t. i. flashback oz. vrnitev v preteklost. Pri tem oseba nepričakovano podoživi občutke, ki jih je doživljala pod vplivom psihedelika. Flashback se lahko zgodi tudi leta po izkušnji in traja od nekaj sekund do nekaj ur.
Če se ponovi večkrat, se temu reče halucinogena motnja zaznavanja, pri kateri gre za nevrološke spremembe. Stopnja tveganja za to je relativno nizka; zgodi se približno 4 % oseb, ki so jemale psihedelike. Poleg tega so to navadno osebe, ki so že prej imele depresijo, panično motnjo ali alkoholizem.
Prav tako so nekoliko večjemu tveganju izpostavljeni posamezniki z osebno ali družinsko zgodovino psihoze.
Obstaja tudi možnost pojava serotoninskega sindroma, kar je (lahko tudi življenjsko nevarno) stanje, ki ga povzroča presežek serotonina v centralnem živčnem sistemu. Za večino oseb to ne rabi biti skrb. Bolj so sindromu izpostavljeni ljudje, ki sočasno s psihedeliki jemljejo druge substance, ki zvišujejo koncentracije serotonina v možganih – na primer antidepresive.
Bistvo je, da običajna oseba ni podvržena resnim tveganjem zaradi jemanja psihedelikov v zmernih količinah. Vseeno pa je svetovana previdnost, tako pri osebni kot pri medicinski uporabi. Kljub temu psihedeliki predstavljajo potencialen revolucionarni dodatek k terapijam, ki proizvede statistično pomembne pozitivne rezultate v krajšem času kot psihoterapija sama po sebi.
Poletje je čas, ko se sladoledne lučke in korneti začnejo taliti na jeziku. Vsako leto prinaša nove in edinstvene trende tudi na področju sladoledov. In leto 2023 ni izjema! Novi okusi, teksture in inovativne kombinacije bodo tudi letos navdušile in osvežile v vročih poletnih dneh.
Ne glede na to, ali si tradicionalist ali avanturist, letos boš našel sladoled, ki bo prav zate. Preberi si o najnovejših trendih, ki bodo kraljevali na sladolednih stojnicah in v slaščičarnah ter se pripravi na okusno poletno sezono!
Sladoledi z okusi po slaščicah
Bi raje sladoled ali slaščico? Zakaj bi izbiral, če imaš lahko oboje! Okusi kot so čokoladni brownie, »birthday cake« in tortica red velvet bodo olajšali izbiro najbolj sladkosnedim.
Običajni mlečni sladoledi brez teksture preprosto ne morejo tekmovati s kepico, ki v sebi skriva koščke piškotka, čokolade ali oreščkov. Dodatki v sladoledih so letos še bolj zanimivi in proizvajalcem omogočajo, da pokažejo svojo kreativnost. Običajen okus sladoleda dvignejo na nov nivo, hkrati pa omogočajo preizkušanje drznih kombinacij. Če le imaš možnost, letošnje poletje poskusi mochi sladoled. Majhna kepica mehkega mochi testa v notranjosti skriva kremast sladoled – zanimiva in okusna kombinacija.
Nostalgični okusi
Trend nostalgije na področju hrane je v velikem porastu – kar se bo brez dvoma poznalo tudi pri ponudbi sladoledov. Pri tem gre predvsem za domače okuse in kombinacije, ki vzbujajo udobje ter nas popeljejo v preteklost, v čas otroštva. Retro okusi vključujejo vanilijev sladoled z malinovim prelivom, okus rabarbare in okus jajčne kreme (custard).
Številni lokali in slaščičarne so gostom prepustili še več izbire pri oblikovanju perfektne sladice: poleg različnih okusov sladoleda ponujajo še celo paleto dodatkov, ki jih lahko dodaš in kombiniraš po lastnih željah. Ti vključujejo prelive, smetano, mrvice, piškotke, vaflje, bonbončke, oreščke in celo sladkarije priljubljenih znamk – snickers, bounty, oreo in twix so le nekatere med njimi. Rezultat? Bogato obložene sladice, ki odlično izgledajo tudi na Instagramu 😊.
Sušiji so v zadnjih letih postali izjemno priljubljeni. Če si pripravljen na izziv, imamo zate 5 receptov, da si tudi sam doma pripraviš suši. Pri sušijih je res pomembno, da izbereš pravi riž, saj vsak riž ni primeren za suši. Na škatli bo zagotovo oznaka ali napis, da je riž primeren za suši, izberi takšnega. Če želiš prihraniti kakšen evro, pa poskusi kupiti sestavine v času azijskih tenov v LIDL-u, ko so sestavine cenejše. Pozabili nismo niti na vegetarijance in vegane.
Skratka, skoči v trgovino, zavihaj rokave in uživaj.
Tunin Suši
SESTAVINE – za 4 porcije:
2 konzervi tunine v oljčnem olju 160 g
4 stebla mehke zelene
100 g kremnega sira
1 korenček
250 g riža za suši
15 g sladkorja
40 ml riževega kisa
4 listi alge nori
Sol po okusu
Sojina omaka
POSTOPEK
Riž stresi v skledo z mrzlo vodo, ga dobro operi, oplakni in stresi v posodo. Prelij ga s približno 250 ml vode, dodaj žličko soli, dobro premešaj, pokrij s pokrovko in kuhaj približno 15 minut. Riž odstrani s kuhalne plošče in ga pusti nekaj minut počivati.
V ponvi segrej kis s sladkorjem, da dobiš dokaj gosto tekočino. Vmešaj jo v riž, dobro premešaj, nato pa riž odcedi s pomočjo vlažne krpe.
Odstrani niti s stebel zelene in stebla nareži po dolžini, da dobiš paličice. Operi, olupi in naribaj korenček.
List alge nori položi na bambusovo podlogo ali plastično folijo, nanj položi sloj riža in ga s prsti enakomerno razporedite po listu. Najprej navlaži dlani s hladno vodo, da se ti riž ne bi sprijemal na prste. Na vrh dodaj nekaj sira. Dodaj paličico zelene, malo naribanega korenčka in odcejene pretlačene tunine.
List zavij, da dobiš ozek in enakomerno oblikovan valj. Zavij ga v plastično folijo in postavi v hladilnik. Postopek ponovi z drugimi listi alg nori.
Tik pred serviranjem nareži suši na rezine in postrezi s sojino omako, za več okusa pa dodaj še ingver, vložen v kisu.
3 žličke riževega kisa ali jabolčnega, se tudi super obnese
zelenjava, sadje in tofu oz. karkoli želiš zviti v suš
POSTOPEK
1. stopnja: priprava riža
Riž najprej dobro spereš z vodo, ko že misliš, da si končal, ga speri še malo.
Nato ga stresi v lonec, dodaj dvojno količino vode (se pravi 1 skodelica riža potrebuje 2 skodelici vode). Pokrij s pokrovko in kuhaj na visokem ognju (ogenj na 9 – imam 9 stopenj na štedilniku, bom tako opisala najlažje) in ko zavre, pokrovko rahlo odkrij in znižaj ogenj (3-4).
Ko voda izhlapi, ugasneš ogenj in ponovno pokriješ lonec s pokrovko. To bo omogočilo, da se riž sprime. Jaz ga tu pustim stati vsaj kakšno uro, da se še rahlo ohladi, kajti nori alge rade razpadejo, če je riž prevroč.
Nato rižu dodaš sol, rižev kis, agavin sirup in po želji tudi sezam. Premešaš in poskusiš, če ti je všeč okus. Prilagodiš po svoje, seveda.
2. stopnja: narežeš zelenjavo, sadje, tofu
Medtem ko se riž ohlaja, narežeš vsebino sušija na podolgovate kose – koren, kumare, bučke, tofu, jabolka, avokado, mlada čebula … karkoli ti srce poželi. Meni osebno je kombinacija dimljenega tofuja, avokada, špinače ali solate in jabolka najboljša. Ja, vse surovo, nič kuhanja ali pečenja.
3. stopnja: zvijanje
Položiš nori algo na ravno čisto in suho podlago, nato jo obložiš s tanjšo plastjo riža, pustiš konec, ki je najbolj oddaljen od tebe, rahlo nepokrit. Nekje bolj na začetek sušija po celotni dolžini zložiš zelenjavo, sadje ali/in tofu (kombiniraš čisto po želji). Nato začneš zvijati in pri tem skušaš ohraniti suši rolo čimbolj kompaktno in stisnjeno.
Ko je rola zvita, jo lahko prerežeš na pol in poješ kot »suši burrito« ali če želiš postreči še komu, narežeš na cca. 1,5 debele suši rolice … in suši je narejen.
PRIPRAVA
Riž stresemo na cedilo in pod tekočo vodo spiramo toliko časa, dokler izpod cedila ne priteče čista voda. Opran riž stresemo v lonec in ga zalijemo z vodo. Vode mora biti toliko, da je riž malo prekrit; pravo razmerje med vodo in rižem pa je 1,25 : 1. Lonec pristavimo na močen ogenj in riž kuhamo do vretja. Vsako minuto ali dve riž dobro premešamo. Ko voda zavre, zmanjšamo ogenj na najnižjo stopnjo, riž nehamo mešati in lonec pokrijemo. Po osmih minutah kuhanja pogledamo, koliko je še vode v loncu. Riž kuhamo, dokler se ne zmehča in posrka vso vodo v loncu.
Kuhan riž odstavimo in ga s pomočjo lesene kuhalnice predevamo v skledo. Riž, ki se je oprijel dna posode, pustimo v loncu. V kozici segrejemo rižev kis, sladkor in sol ter mešamo toliko časa, da se sol in sladkor povsem raztopita. S pripravljeno tekočino prelijemo riž in ga dobro premešamo. Pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo.
Korenček operemo, olupimo in s pomočjo ostrega noža razrežemo na daljše, enakomerne kvadratne palčke. Kumaro olupimo, operemo, razrežemo na pol in odstranimo semena. Tudi kumaro razrežemo na daljše palčke. Kos ribe operemo, obrišemo in razrežemo na debelejše, približno 0,5 cm debele in dolge trakove.
Na delovno površimo razgrnemo bambusovo podlago za zvijanje shushija. Na podlago položimo nori algo tako, da je groba stran obrnjena navzgor. Navlažimo si roke, s katerimi iz sklede zajemamo za polno dlan riža, ki ga položimo na algo. Riž s prsti enakomerno razprostremo po algi, tako da ostane približno 2 cm zgornjega roba alge praznega.
Na sredino riža v ravni vrsti razporedimo najprej trakove ribe, nato pa še palčke korenčka in kumare. Suši začnemo zvijati na spodnjem robu, ki ga s pomočjo podlage preložimo čez ribo in zelenjavo. S prsti potisnemo spodnji rob ob riž in z rokami oblikujemo tesno rolo. Rolo s pomočjo podlage zvijemo do konca in znova z rokami učvrstimo, da dobimo čvrsto rolo. Rolo preložimo na leseno desko in z ostrim nožem, ki ga pomočimo v hladno vodo, razrežemo na grižljaj velike kose.
Postopek ponavljamo toliko časa, dokler ne porabimo vsega riža in vseh sestavin.
Temeljito operemo riž. V manjšo posodo damo rižev kis, sladkor in sol (s kuhalnico mešamo) in pustimo, da se sestavine raztopijo. Prelijemo v manjšo posodo in pustimo, da se ohladi. V posodo stresemo skodelico riža, 1 ½ skodelice hladne vode sol in pustimo, da voda na srednji temperaturi zavre. Pokrijemo s pokrovko in pustimo, da se 15 minut kuha oz. da voda povre. Posodo odstranimo s pečice in pustimo 10 minut riž počivati. Stresemo ga v leseno posodo, polijemo z ohlajeno pripravljeno mešanico (kis, sladkor, sol), na rahlo premešamo z leseno kuhalnico in pustimo, da se riž ohladi.
PRIPRAVA SUŠI-JA:
Velik list alge prepolovimo. Pripravimo posodo hladne vode v katero stisnemo limeto.
Voda bo namenjena namakanju rok preden primemo riž, da se nam ne sprime na prste. Na spodnji rob bambusove role položimo suši algo s hrapavo stranjo navzgor. Vzamemo pest riža, nanesemo na povrhnjico alge za debelino cca. 1 cm tako, da s spodnje strani pustimo 0,5 cm, z zgornje strani pa 1,5 cm prost pas in na sredino položimo korenček ali kumarico. Spodnji del bambusove role primemo in zavijemo v suši zvitek. Pri tem je treba biti pozoren, da bambusove role ne potiskamo naprej, ampak jo prenesemo čez zelenjavo do spodnjega roba zgornje alge, s prsti stisnemo in zvijemo. Oster nož namočimo v vodo, suši prepolovimo in narežemo na 2 cm dolge kose.
Suši postrežemo s sojino omako za suši, vloženim ingverjem in wasabi pasto
Riž peremo v hladni toliko časa, da je voda pri ispiranju popolnoma čista, zalijemo le toliko, da voda prekriva riž le za debelino prsta, ko voda zavre, zmanjšamo plin na minimum, pokrito kuhamo 8 minut, med kuhanjem ne odkrivamo. Po 8 minutah riž odstavimo in pokritega pustimo stati še 5 minut. Med tem časom zmešamo 0,3 dl jabolčnega kisa in 4 dag sladkorja, mešamo toliko časa, da se sladkor rastopi. Riž po 5 minutah pretresemo v drugo posodo, zalijemo z rastopino kisa in sladkorja, solimo po okusu in med občasnim mešanjem ohlajamo, riža ne smemo stiskati. Pripravimo si mlačno vodo z malo jabolčnega kisa za namakanje rok pri oblikovanju. Na list alge NORI porazdelimo riž cca ½ cm debelo, po rižu položimo liste blanžirane špinače liste, po sredini pa naložimo kuhano piščančje meso povezano z majonezo, vse skupaj zavijemo z za to prilagojenim prtičkom iz med seboj povezanih paličic, postavimo na hladno, po 20 minutah narežemo poljubno dolge sušije, ki jih ponudimo s sojino omako.
Mednarodni dan sušija, ki ga obeležujemo vsako leto na 18. junij, se je na naše koledarje prvič vpisal leta 2009 in do danes tudi v Sloveniji pridobil širok krog oboževalcev. Ob tej priložnosti Glovo, večkategorijska tehnološka platforma za hitro dostavo različnih vrst blaga in jedi na zahtevo kupcev, predstavlja trende naročil te priljubljene jedi med Slovenci v zadnjem letu.
Kljub temu, da gre za precej preprosto jed, priprava zahteva kar nekaj izkušenj, spretnosti in predvsem kvalitetnih sestavin. Ni čudno, da si suši največkrat domov kar naročimo. Po podatkih Glova se je število naročil sušija v Sloveniji v primerjavi z letom 2021 povečalo za več kot 140 %, pri čemer je bilo preko Glova po vsej državi naročenih 70.000 enot. S tem je Slovenija po naročilih sušija tretja država v regiji jugovzhodne Evrope, takoj za Romunijo in Srbijo. Lanska rast je bila v primerjavi z letom 2021 druga najvišja. Ta porast priljubljenosti se odraža v aplikaciji Glovo, kjer skoraj četrtina (24 %) partnerjev, aktivnih v Sloveniji, ponuja to priljubljeno jed. To je največji odstotek v vseh 25 državah, kjer deluje Glovo.
Zanimivo je, da se Slovenci za naročilo sušija največkrat odločamo v zimskih in pomladnih mesecih. A suši predstavlja izredno zdravo izbiro obroka. Znan je po svojih prehranskih prednostih, saj največkrat vsebuje sveže ribe, zelenjavo in riž. Zagotavlja bistvene hranilne snovi: beljakovine in uravnotežen vir ogljikovih hidratov, kljub temu pa eksplozija okusov zadovolji naše brbončice in nam nudi čudovito kulinarično izkušnjo. V toplejših mesecih se tako prileže kot uravnotežen obrok, ki nas ne obteži, a prijetno nasiti. Primeren je za lahko kosilo ali večerjo, kar kažejo tudi navade Glovo uporabnikov, ki suši največkrat naročajo v času kosila in zgodnje večerje. Vsekakor gre za obrok, ki ga z lahkoto delimo z našo boljšo polovico ali prijatelji, poleg pa se prileže dobro vino – trendi naročil kažejo, da se suši znajde na naših mizah ob koncu tedna, veliko slovenskih parov pa je ob sušijev uživalo na praznik zaljubljencev.
Ta japonska jed je resnično posebna, ker lahko zadovolji različne okuse in prehranske želje. Ne gre le za surovo ribo z rižem – možnosti prilagajanja so neskončne. Tudi za vegetarijance in vegane obstajajo različice zvitkov. Raziskujete lahko različne suši zvitke, od klasičnih do inovativnih kreacij. Na Glovu opažajo, da so še zmeraj najbolj priljubljeni maki sušiji, sledijo jim nigiri in uramaki. Največ privržencev ima suši v Ljubljani in Mariboru, največji porast naročil, skoraj štirikratni, pa so opazili v Domžalah.
Glovo potrjuje, da ima suši veliko število oboževalcev. Titulo nespornega zmagovalca pa si zasluži naročnik, ki je preko aplikacije v letu 2022 oddal kar 120 naročil. Za lažjo predstavo: suši bi lahko bil na njegovem krožniku vsak tretji dan ali vsak vikend kar dvakrat. Naročilo sušijev v vrednosti več kot 200 eurov so prejeli v Mariboru – predstavljamo si, da so se na tem rojstnem dnevu ali službeni zabavi naužili azijske dobrote.
Kljub temu, da nas bo večina takoj izstrelila, da gre za jed, ki izvira iz Japonske, to ne drži povsem. Začetki sušija segajo na Kitajsko, kjer so ribe zavijali v riž, ker je bil to eden izmed dobrih načinov za konzerviranje. Riž je bil takrat le v vlogi »embalaže«, saj so pojedli le ribo, riž pa zavrgli. Suši, kot ga poznamo danes prihaja iz Tokija. Riba in zelenjava v spremstvu okisanega riža, ingver in wasabi ter sojina omaka so danes glavne sestavine sušija.
Ne glede na to, ali ste izkušeni poznavalec sušija ali šele razmišljate o koraku v ta svet, je mednarodni dan sušija odlična priložnost za praznovanje te kultne kuhinje. Zato si na koledarju označite 18. junij, zberite prijatelje in bližnje ter se podajte na suši pustolovščino. Naj vaše brbončice raziščejo okuse, teksture in mojstrstvo, ki jih ponuja suši. Če niste vešči uporabe paličic, naj vas potolažimo: suši se je od nekdaj jedel z rokami. Brez strahu, sproščen obrok in odkrivanje novih okusov v družbi prijateljev, je zagotovljeno!
O podjetju Glovo
Glovo je ena prvih tehnoloških storitev za hitro dostavo, ki vključuje več kategorij izdelkov in kot takšna povezuje restavracije, lekarne, trgovske verige in trgovine z živili, vključno s kategorijo »karkoli«, ki uporabnikom omogoča, da v svojem mestu naročijo vse, kar želijo. Podjetje Glovo, ki je bilo ustanovljeno leta 2015 v Barceloni, deluje na 25 trgih v več kot 1300 mestih v jugozahodni Evropi, vzhodni Evropi in Afriki. Poslanstvo podjetja Glovo je, da vsem prebivalcem mesta, v katerem deluje, omogoči hiter dostop do vsega, kar ponuja mesto. Na ta način lahko uporabniki storitve Glovo uživajo v izbranih izdelkih, kadarkoli in kjerkoli.
Ideja, da lahko z mazilom zaustavimo vidne znake staranja (ali da so tej celo lahko reverzibilni) je vsekakor privlačna.
Vprašanje je, ali je tudi uresničljiva. Obljube krem s kolagenom vključujejo povečanje elastičnosti kože, zmanjšanje gub, preprečevanje povešanja ter polnejši in mladostniški videz.
Glede na vlogo kolagena v telesu se te obljube na prvi pogled zdijo legitimne, vendar je za ugotavljanje učinkovitosti krem s kolagenom potreben podrobnejši vpogled v zadevo.
Lepilo, ki sestavlja vezivna tkiva skupaj
Beseda kolagen izvira iz Grškega jezika in pomeni lepilo, kar dobro povzame njegovo funkcijo v telesu.
Ime se nanaša na skupino beljakovin, ki so primarna strukturna komponenta vezivnega tkiva, med katerega sodijo kosti, mišice, koža, kite in hrustanec. Zaradi vsebnosti kolagena in njegovih močnih vlaken, ki služijo kot lepilo, so ta tkiva močna in prožna, kar pomeni, da do določene mere zlahka prenesejo raztezanje.
Ilustracija trojčkov aminokislin znotraj molekule kolagena. Foto: Olga Zinkevych iz iStock
Kolagen je najbolj zastopan protein v človeškem telesu; poznamo kar 28 vrst, ki so, glede na svojo aminokislinsko sestavo, razvrščene v 5 tipov.
Kolagena tipa 1 je največ, in sicer približno 90 odstotkov. Ta se nahaja v koži, kitah, notranjih organih in v organskih delih kosti. Ostale tipe najdemo v laseh, v hrustancu, v kostnem mozgu, limfoidnem tkivu in v bazalni membrani.
Kreme so nekoristne
V procesu staranja naša telesa postopoma proizvajajo vedno manj kolagena, kar tudi razloži gube na koži, šibkejše kosti, bolečine v sklepih, oslabele mišice ter tanjšanje in izpadanje las.
Nivoji kolagena v telesu začnejo upadati enkrat od sredine naših 20-ih let naprej.
Proizvodnjo kolagena dodatno prizadenejo tudi določeni dejavniki v življenjskem stilu in okolju osebe. Kajenje, prekomerno uživanje alkohola, pretirano izpostavljanje soncu in pomanjkanje spanja ter gibanja poškodujejo kolagenska vlakna, ali pa vplivajo na stopnjo učinkovitosti proizvodnje le-teh.
Lepotna industrija je kot rešitev za to začela promovirati kreme (in serume) s kolagenom. Na žalost so te neuporabne – vsaj kar se tiče sinteze ali rasti te beljakovine.
Kolagen se namreč ne nahaja v površini kože, temveč v globljih slojih. Nanos lokalnih mazil je neučinkovit, saj so kolagenske molekule prevelike, da bi prodrle v zunanjo plast kože.
Za referenco, običajno lahko kožno pregrado prečkajo le molekule v velikosti 500 Daltonov ali manj (Dalton je enota za merjenje molekulske mase). Molekulska teža kolagena je 300000 Daltonov.
Torej takšne kreme v najboljšem primeru le navlažijo kožo.
Alternative kremam s kolagenom
Včasih se je kolagen injiciralo v kožo; danes to ni več tako pogosta praksa, saj je pri nekaterih to sprožilo reakcijo, poleg tega pa dermalna polnila, ki uporabljajo sintetična sredstva, trajajo dlje časa.
Bolj kot kreme so učinkoviti tudi peroralni kolagenski dodatki, torej takšni, ki jih v obliki tablet, kapsul, prahu in hrane vneseš v telo. Tej se prodajajo kot hidroliziran kolagen ali kot kolagenski peptidi.
Raziskave so pokazale, da takšni dodatki izboljšajo elastičnost kože in gibljivost sklepov ter zmanjšajo bolečine v teh. Omejeni dokazi so pokazali tudi, da pomagajo pri izpadanju las in preprečevanju redčenja le-teh. Seveda je to težko zagotoviti, saj je izpadanje las lahko posledica več različnih dejavnikov.
Vseeno pa je prehrana najpomembnejši dejavnik pri nastajanju kolagena. Naravno se nahaja le v ribah in v preostalemu mesu, saj tej vsebujejo vezivno tkivo. Vendar tudi več ostalih rastlinskih in živalskih živil vsebuje snovi, ki so potrebne za to, da človeško telo samo proizvede kolagen.
To so ponavadi beljakovinska živila, saj telo lahko proteine razgradi v aminokisline, ki potem tvorijo druge beljakovine v telesu – vključno s kolagenom. Losos, jajca, bučna semena, listnata zelenjava, jagodičevje itd. so torej odlična izbira.
Rye Lane je prvenec britanske režiserske Raine Allen-Miller, za katerega sta scenarij spisala Nathan Bryon in Tom Melia. Svoj naslov je romantična komična drama dobila po istoimenski lokaciji na jugu Londona. Ko se Dom (David Jonsson) in Yas (Vivian Oparah) spoznata, skupaj preživita čudovit dan.
Rom-com za novo generacijo in zimzeleni film znotraj žanra
Novejša generacija nima prav veliko romantičnih komedij oziroma rom-comov, ki bi si lahko že zdaj privoščili status legendarnega. Tega statusa se najbolj konkretno dotika Ta nora ljubezen (Crazy, Stupid, Love) iz leta 2011, a je prav datum filma tisto, kar bode v oči. V oči pa si lahko mečemo le pesek, če bi pri romantičnih filmih zadnjih let sploh pomislili na 50 odtenkov sive, 365 dni, Vsem fantom, ki sem jih ljubila ali celo Kissing Booth. To so filmi oziroma filmske serije, ki so v zadnjih letih znotraj žanra ljubezni poželi največ pozornosti. Tu je seveda še Dežela La La, ki je ena (filmsko) najbolj uspešnih ljubezenskih zgodb na filmu, a ga kot komedije ne gre opisati – prvi erotični omembi sta verjetno bolj smešni, kot marsikaj drugega. Ampak obdobja od 1998 do 2011 ne bo možno ponoviti, saj je videti, kot da je jezero navdiha v tem žanru poniknilo. Z občasno romantično komedijo, ki je v najboljšem primeru zgolj OK, se je žanr ljubezenskih filmov preobrazil v brezsmiselno erotiko in nekaj izvrstnih ljubezenskih dram. Ampak tu je Rye Lane, ki si zasluži mesto med najboljšimi romantičnimi komedijami vseh časov.
Rye Lane je romantična komedija za novo generacijo Foto: on imdb
Dom in Yas, izogib melanholijo in skok v nerodno dinamiko
Doma spoznamo, ko na stranišču objokuje razpad šestletne zveze z Gio, ki ga je prevarala in zapustila zaradi njegovega najboljšega prijatelja Erica. Preseliti se je moral k staršem, zanimajo ga le služba in igrice, njegovo depresivno stanje pa načenja njegovo zdravje. Na razstavi njegovega kolega spozna Yas, ki je prav tako zaključila razmerje s pretencioznim umetnikom. Začne se njun sprehod po Londonu, gledalci pa smo prepuščeni pravemu malemu čudežu tega režijskega prvenca.
Kemija glavnih igralcev je avtentična, pristna in nikoli prisilna. Hiter in rafalski dialog znotraj scenarij dovoljuje obema, da razkrijeta svoje adute in naklonjenost drugemu ter življenju samemu. Zaradi precej poznane premise hitro začutimo kemijo, šarm in empatijo do glavnega dvojca, Ko se smejita, se smejimo z njimi, saj humor – ponovno – ni prisiljen, temveč povsem naraven. Poznaš tisti občutek, ko spoznaš osebo, se z njo instantno povežeš, za pogovor pa si želiš, da bi trajal večno? Točno to je ta britanski biser. Nekakšna komična in novodobna mešanica filmov Preden greš (Before We Go, 2014) in Predzoro (Before Sunrise, 1995).
David Jonsson in Vivian Oparah v filmu Rye Lane Foto: on imdb
Barvit, dinamičen in živahen film, ki oživi svet romantičnih komedij
Rye Lane je živahen, dinamičen in na trenutke kričeč film, ko govorimo o barvah, kostumih, scenografiji in glasbeni podlagi. Kultura (južnega) Londona je prirejena za barvitost filma, a se uporaba pesmi Salt-N-Pepa ter Stormzyja poklopi v tej celoti. Barve, barve in barve. V poplavi sivih filmov, ki uporabljajo le eno ali dve barvi (pogosto oranžna in modra), so si tu ustvarjalci dali duška. Tako ustvarjen London na nek način spominja na Brooklyn, ki ga je Spike Lee pogosto uporabil v svojih filmih iz devetdesetih.
Skoraj psihedelični potep po Londonu ni nikoli prenasičen z barvami, a se uporaba umetnosti, oblek in vsakdanjih lokacij zdi kot nekaj najbolj svežega, kar ima filmska industrija ta trenutek na voljo. K temu pripomorejo še širokokotni prizori s kamero in občasna uporaba fish-eye leče, ki nam dajo jasno vedeti, da se navkljub prelepi okolici, naša pozornost usmeri v glavni dvojec. Režiserka je jasno povedala, da je navdih za stil prizorov dobila iz britanskega sitcoma Peep Show, kinematograf Olan Collardy je tak prizor poimenoval kar Peep Shot.
Ne glede na izgled filma, se vedno vračamo k talentu glavnih dveh igralcev. Vivian Oparah in David Jonsson sta karizmatična, nežna in nadvse smešna že s svojimi obraznimi potezami ter mimiko telesa. Vse se zdi izjemno načrtovano, saj ima vsak pogled svoj trenutek in vsak premik svoj tempo, a je hkrati povsem avtentično in naravno. Njuni propadli razmerji sta vpogled v današnjo generacijo, vse skupaj pa ni omejeno le na ta trenutek, kar film in zgodbo ustvari popolnoma zimzeleno. Film ni postavljen v časovni okvir, glavna lika pa nista le šahovski figuri za romantični zaključek. Hitro ju zgodba postavi v ospredje in se iz njiju, njune preteklosti, ne posmehuje. Jemlje ju resno in jima prepusti življenje izven razmerja z drug drugim in z drugimi.
Da smo po izjemnem prvencu Charlotte Wells Po Soncu (Aftersun), v manj kot pol leta doživeli še en izjemen, a žanrsko različen, debi britanske režiserke Raine Allen-Miller, je fantastično!
Rye Lane, skriti hit leta 2023
Rye Lane je svežina v žanru romantične komedije. Z obstoječo formulo se poigra do te ravni, da vnese novo življenje, dinamiko in tempo v že davno zapadli žanr. Vizualna poslastica za filmofile, neskončni vodnjak romantike in humorja ter tisti vsakdanji občutek nerodnosti pri soočanju z življenjem. Zdi se ti, kot da dogodke že poznaš, zato se ti zdijo domači in pristni. Ko film deluje kot celota in je podrejen prikazu nastanka nove ljubezni, se to opazi in občuti. Rye Lane je film, ki si ga bomo zapomnili. Unikat.
Rye Lane | Official Trailer | Searchlight Pictures UK
Tradicionalni pohod po Ljubljani bo zaključil festival Parade ponosa. Ob vsakoletnem festivalu, ki je letos potekal od 9. do 17. junija, je svojo poslanico v svet poslal tudi minister Luka Mesec. Kordinator Levice je eden vidnejših zagovornikov pravic LGBTIQ+.
Ministrova poslanica ob Paradi ponosa 2023
»Vprašanje, zakaj potrebujemo Parado ponosa, je odveč. Dokler bodo obstajali politiki, javne osebe in drugi, ki kažejo s prstom in blatijo vse tiste, ki ne ustrezajo njihovim predstavam o tem, kako bi morali živeti in od kod bi morali izvirati – vse do takrat bodo potrebne tudi Parade ponosa,« je zapisal v svoji poslanici.
V poslanici je na kratko opisal pot, ki jo je Slovenija prehodila znotraj boja za enakopravnost. »V letu 2022 smo s spremembo Družinskega zakonika, ki smo jo pripravili na ministrstvu, pripoznali, da različnost ne sme voditi v diskriminacijo. Istospolnim parom smo priznali stvari, ki bi jim morale biti priznane že zdavnaj,« je pojasnil in pri tem poudaril, da se pri tem ni zgodil konec sveta, pred katerim so nas nekateri svarili. »Nikomur nismo ničesar vzeli, smo pa razširili pravice tistim, ki jih še nimajo.«
Letošnje sporočilo festivala Parada ponosa je jasno: »Nihče ni svoboden, dokler nismo svobodni vsi, in nihče ni varen, dokler nismo varni vsi. To zavedanje postaja v sedanjosti, ki jo živimo, vse bolj pomembno. Kot ne poznajo meja konflikti, vojne, revščina in zatiranje, tako tudi solidarnost ne pozna meja. Ko je ogrožena ena oseba LGBTIQ+, smo ogrožene vse. V času, ko se spopadamo z vojnami, rasizmom, homo-, trans-, bi- in interfobijo, nasiljem in drugimi oblikami zatiranj ter posledicami podnebnih sprememb, moramo še toliko radikalneje živeti mednarodno solidarnost in stopiti skupaj preko meja in kontinentov.«
Tradicionalna zaključitev Parade ponosa bo današnji protestni shod. Zbrani se bodo po ulicah prestolnice zakorakali ob 18. uri, ko se bodo od Metelkove sprehodili do Kongresnega trga. Med njimi bodo tudi minister Luka Mesec, predsednica republike Nataša Pirc Musar, množico pa bo nagovoril tudi ljubljanski župan Zoran Janković.
Poletje je tukaj in s seboj prinaša sončne dni ter željo po uživanju na prostem. Medtem ko se veselimo sončnih žarkov, ne smemo pozabiti na pomembnost zaščite pred škodljivimi učinki sončnega sevanja. Sončna krema je ključni izdelek za ohranjanje zdravja kože in preprečevanje sončnih opeklin ter drugih poškodb. Vendar pa se na trgu pojavlja široka paleta izdelkov, ki ponujajo različne stopnje zaščite in sestavine. Kako izbrati pravo kremo za sončenje?
SPF in vrsta kože sta pomembna dejavnika
Prvi korak pri izbiri kreme za sončenje je razumevanje zaščitnih faktorjev (SPF). SPF predstavlja sposobnost kreme za zaščito pred UVB žarki, ki so odgovorni za sončne opekline. Višje številke SPF pomenijo močnejšo zaščito. Na primer, krema s SPF 30 omogoča zaščito pred 97 odstotkov UVB žarki, medtem ko krema s SPF 50 omogoča zaščito pred 98 odstotkov UVB žarki. Pomembno je opozoriti, da nobena krema za sončenje ne zagotavlja 100 odstotne zaščite, zato je pomembno tudi uporabljati druge zaščitne ukrepe, kot so nošenje zaščitnih oblačil in sončnih očal ter izogibanje sončnim žarkom v najmočnejšem delu dneva.
Poleg SPF je treba pri izbiri kreme za sončenje upoštevati tudi vrsto kože. Obstajajo kreme za sončenje, posebej formulirane za občutljivo kožo, mastno kožo, suho kožo in druge posebne potrebe. Če imaš občutljivo kožo, se odloči za kreme, ki so označene kot tako imenovane nekomedogene, kar pomeni, da ne zamašijo por. Mastna koža bo morda zahtevala lažje sestavine, medtem ko bo suha koža potrebovala vlažilne sestavine.
Preveri SPF in spoznaj svojo vrsto kože. Foto: Jun iz iStock
Zaščita pred UVB in UVA žarki
Poleg tega je pri izbiri kreme za sončenje pomembno preveriti, ali izdelek ponuja širokospektralno zaščito. Širokospektralna zaščita pomeni, da krema ščiti pred tako UVB kot tudi UVA žarki, čeprav na slednjo zaščito bodi še toliko bolj pozoren, saj je ta mogoče bolj borna. UVA žarki so dolgoročno odgovorni za poškodbe kože, staranje in povečano tveganje za kožnega raka. Iskanje kreme, ki vsebuje izraz širokospektralna zaščita ali simbol UVA v krogu, zagotavlja, da je izdelek učinkovit pri zaščiti pred škodljivimi UVA žarki.
Pomembno preveriti, ali izdelek ponuja širokospektralno zaščito. Foto: Ridofranz iz iStock
Preveri sestavine in kremo pravilno uporabljaj
Prav tako je vredno preveriti sestavine kreme za sončenje. Izogibaj se izdelkom, ki vsebujejo parabene, ftalate in sintetične dišave, saj lahko te sestavine povzročijo draženje kože. Namesto tega poišči kreme, ki vsebujejo naravne sestavine, kot so cinkov oksid, titanov dioksid, izvlečki aloe vere, olje argana in drugi pomirjujoči ter vlažilni sestavni deli.
Na koncu pa ne pozabi, da je pravilna uporaba kreme za sončenje ključnega pomena za njeno učinkovitost. Nanesi dovolj kreme, da pokrijete izpostavljeno kožo, in redno ponavljaj nanos vsaki dve uri ter po plavanju ali močnem potenju.
Vedno preveri sestavine in kremo pravilno uporabljaj! Foto: MarKord iz iStock
Zaščita pred soncem je bistvenega pomena za ohranjanje zdravja kože in preprečevanje škodljivih učinkov sončnega sevanja. Z izbiro prave kreme za sončenje, ki ustreza tvojim potrebam in tipu kože, boš lahko užival na soncu s popolnim zaupanjem.
Umetna inteligenca je v kratkem času močno napredovala. Cilji, ki si jih je znanost postavila, da bi jih dosegla šele čez nekaj deset let, so doseženi že danes. Umetna inteligenca se kaže kot izredno pomembno orodje na vseh ravneh življenja. Pomembno mesto bo umetna inteligenca imela tudi v zdravstvu, zato Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru organizira 21. Mednarodna konferenca Artificial Intelligence in Medicine (AIME 2023), ki je potekala v Portorožu.
Že 21. konferenca AIME
Konferenca bo združila vodilne mednarodne strokovnjake, da bi razpravljali o najnovejših dosežkih na področju umetne inteligence in njeni uporabi v medicini in zdravstvu. Dogodek bo vključeval tuja predavanja, panelne razprave in predstavitve posterjev, ki bodo zajemale različne teme, kot so strojno učenje, analiza velikih podatkov in umetna inteligenca pri diagnozi in zdravljenju. Organizirana konferenca je že 21., leta 1985 pa je bila izvedena prva konferenca AIME. Udeleženci bodo imeli priložnost za mreženje z drugimi raziskovalci in zdravstvenimi strokovnjaki ter izmenjavo idej o najnovejših trendih na področju umetne inteligence na različnih področjih zdravstva.
Konferenca se je začela v ponedeljek, 12. 6., in je trajala do četrtka, 15. 6. V uvodnem nagovoru je državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić, ki je tudi sama članica raziskovalne skupnosti konference AIME, izpostavila: »Na področju umetne inteligence imamo več kot 40 let raziskovalnih izkušenj in več kot 30 let izkušenj na področju visokošolskega izobraževanja. Nacionalni program za umetno inteligenco podpira konkretne ukrepe za zagotavljanje raziskav, inovacij, uvajanja in uporabe sistemov umetne inteligence na šestih prednostnih področjih: zdravstvo, industrija 4.0, javna uprava, jezikovne tehnologije, trajnostna proizvodnja hrane ter okolje in prostor.«
Obstoječe tehnologije umetne inteligence v zdravstveni negi pomagajo medicinskim sestram, zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem. Med drugim pomagajo prepoznati ogrožene paciente, pomagajo pri določanju prednosti zdravljenja in izboljšajo njegov potek. Po drugi strani pa lahko umetna inteligenca povzroči nenamerne posledice, vključno z napačnimi priporočili za nego in zdravljenje. To ustvarja vedno večje zanimanje za varno, etično in klinično primerno uporabo vrhunskih tehnologij umetne inteligence v zdravstvu. Nekaj zanimivih tem, ki bodo obravnavane na delavnicah:
razvoj in implementacija sistemov za podporo kliničnemu odločanju zdravstvene nege;
standardizirana zdravstvena terminologija s področja umetne inteligence za zdravstveno nego;
razvoj in implementacija tehnologije umetne inteligence osredotočene na zdravstveno nego;
Umetna inteligenca bo imela pomembno vlogo v zdravstvu
Pomembno je dodati, da je že sedanja umetna inteligenca, to velja seveda za javno dostopno umetno inteligenco, sposobna pravilno diagnosticirati okoli 80 % obolenj. Najboljši programi, ki so namenjeni delu v zdravstvu in diagnostiki, so sposobni diagnosticirati nekaj več kot 90 % obolenj. Pomembno je, da se zavedamo velikih prednosti, ki jih umetna inteligenca prinaša vsem zdravstvenim delavcem, predvsem vidimo velik potencial pri razvoju zdravil in hitrem obdelovanju velike količine podatkov.
Vendar pa ne bo umetna inteligenca nikoli sposobna popolnoma nadomestiti stikov med pacientom in zdravnikom, prevzeti pomembnosti spodbudne komunikacije in kazanja naklonjenosti in skrbi za bolnika. Tako nam vsem polagam na srce, da mora prevladati zavedanje, da umetna inteligenca ne more nadomestiti obiska zdravnika.
